V torek, 6. maja, je Slovenija z dogodkom v Mariboru simbolično stopila v novo obdobje digitalne in trajnostne preobrazbe. Na svečani slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za novi podatkovni center ARNES so se zbrali najvišji predstavniki države, vodilni raziskovalni in energetski akterji ter predstavniki lokalne skupnosti. Investicija, umeščena v neposredno bližino hidroelektrarne Mariborski otok, ne predstavlja zgolj tehnološkega napredka, temveč uresničuje vizijo povezovanja obnovljivih virov, odprte znanosti in umetne inteligence. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Gibanja Svoboda, dr. Robert Golob, skupaj z ministrsko ekipo in številnimi predstavniki raziskovalnih, okoljskih in energetskih ustanov. V svojem govoru poudaril, da gre za zgodovinski trenutek, ki presega običajne razvojne projekte.
Dr. Robert Golob: »To je simboličen začetek novega obdobja«
Premier dr. Golob je v svojem govoru poudaril, da ta projekt ni zgolj tehnični ali tehnološki izziv, temveč nosi globoko vizijo prihodnosti države. Po njegovih besedah je podatkovni center mnogo več kot zgolj skladišče podatkov ali infrastruktura za raziskave. »Podatkovni center je simboličen začetek novega obdobja razvoja Slovenije,« je dejal, pri tem pa poudaril, da gre za projekt, ki združuje tri ključne komponente: zbiranje podatkov, superračunalniško zmogljivost in tovarno umetne inteligence ter obenem tudi njegov trajnostni značaj.
Podatkovni center je simboličen začetek novega obdobja razvoja Slovenije.
Ob tem je spomnil, da je projekt napovedal že septembra na Generalni skupščini Združenih narodov: »Ko sem v Združenih narodih jeseni napovedal, da bodo prihodnost krojile tiste države, ki bodo znale povezati znanost, tehnologijo in solidarnost, sem imel v mislih ravno ta projekt.«
Prihodnost bodo krojile države, ki bodo znale povezati znanost, tehnologijo in solidarnost.
Prestolnica novega znanja
Ena izmed ključnih prednosti mariborskega centra je trajnostni pristop, ki je integriran v njegovo delovanje. Reka Drava ne bo več le simbol pretekle industrijske moči Maribora, temveč bo znova postala vir napredka, tokrat s pomočjo čiste energije in pametne rabe virov.
»Projekt na eni strani združuje napajanje s čisto energijo reke Drave, na drugi strani pa uporabo odvečne toplote za ogrevanje mesta Maribor, in ta komponenta bo cel projekt trajnostno osmislila,« je poudaril predsednik vlade.
Premier je simboliko dogodka dodatno podčrtal z zgodovinsko primerjavo: »Še pred drugo svetovno vojno je Maribor nastal s pomočjo izkoriščanja naravnih virov, v tem primeru reke Drave, ki je poganjala mariborsko industrijo. Naj bo današnji dan, ko odkrivamo ta temeljni kamen, simboličen začetek novega obdobja, ko bo reka Drava znova poganjala razvoj Maribora. Tokrat na področju znanja, umetne inteligence in boljše prihodnosti za celotno državo.«
Danes je simboličen začetek novega obdobja na področju znanja, umetne inteligence in boljše prihodnosti za celotno državo.
Gradimo temelje digitalne suverenosti
Na dogodku so Gibanje Svoboda zastopali še trije ministri: mag. Ksenija Klampfer, ministrica za digitalno preobrazbo, dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ter mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo. Vsi trije so aktivno sodelovali pri pripravi in strateški umestitvi projekta.
Ministrica Klampfer je poudarila pomembno vlogo Slovenije v evropskem prostoru: »Projekta superračunalnik in podatkovni center Slovenijo postavljata ob bok najnaprednejšim državam.«
Minister dr. Igor Papič je predstavil širši pomen investicije: »Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je vzpostavitev novega podatkovnega centra v Mariboru opredelilo kot ključen element za digitalni razvoj znanosti in inovacij. Ne smemo pozabiti tudi velikega pomena za gospodarstvo, predvsem za visokotehnološka podjetja.«
Hkrati je pojasnil tudi pomembno pridobitev v okviru evropskih sredstev: »S to investicijo smo omogočili slovensko kandidaturo za sredstva za nov superračunalnik na razpisu Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC), na katerem smo bili uspešni.«
Posebno vlogo pri zagotavljanju trajnostne zasnove projekta ima energetski vidik, ki ga je osvetlil minister za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojan Kumer. Poudaril je, da projekt odlično ponazarja, kako je mogoče združiti digitalni napredek z okoljskimi cilji. Kot je dejal: »Projekt podatkovnega centra v Mariboru je zgleden primer, kako lahko digitalni razvoj poteka v sozvočju z načeli trajnostne energetske politike. S povezovanjem superračunalništva z obnovljivimi viri energije in krožno rabo odvečne toplote uresničujemo vizijo trajnostnega prehoda v praksi, ne le na papirju.«
Na kasnejšem pogovoru o širšem pomenu projekta je predsednik vlade dr. Golob poudaril jasno usmeritev aktualne vlade in Gibanja Svoboda v razvoj znanosti in inovacij: »Od prvega dne te vlade, ne glede na razmere doma in v svetu, povečujemo vlaganja v znanost, raziskave in inovacije.«
Od prvega dne te vlade povečujemo vlaganja v znanost, raziskave in inovacije.
Od znanosti do trajnosti: celovita preobrazba
Na slovesnosti so predstavniki države in strokovnjaki podpisali tudi pismo o nameri za projekt »Uporaba odvečne toplote iz podatkovnega centra Arnes in superračunalnika v Mariboru«, ki vključuje Mestno občino Maribor, Energetiko Maribor, Dravske elektrarne Maribor, Arnes in tri ministrstva. Ta pobuda dokazuje, kako digitalni razvoj lahko poteka z roko v roki z energetskim prehodom in lokalnimi potrebami prebivalcev.
Direktor Arnesa mag. Marko Bonač je izpostavil pomen nove infrastrukture za slovensko raziskovalno okolje: »Z novim podatkovnim centrom ustvarjamo temelj, ki bo slovenski znanosti in visokošolskemu izobraževanju omogočil stabilno, varno in zmogljivo infrastrukturo.« Dodal je, da gre za dolgoročno naložbo v odprto znanost, tehnološko neodvisnost in trajnostni razvoj ter se zahvalil sodelavcem in ministrstvu za podporo.
Korak v prihodnost digitalne suverenosti
Novi podatkovni center bo Slovenijo popeljal med vodilne evropske države na področju superračunalništva in digitalne znanosti. S svojo zasnovo in neposredno povezavo s hidroelektrarno bo omogočil zanesljivo in trajnostno oskrbo z energijo. Obenem bo omogočil hrambo najdragocenejših raziskovalnih podatkov in visoko zmogljivo superračunalniško podporo slovenski tovarni umetne inteligence. Slovenija bo z novim podatkovnim centrom pridobila vrhunsko digitalno infrastrukturo, ki bo služila znanosti, gospodarstvu, javni upravi in vsem državljanom. S podporo čiste energije reke Drave in vključevanjem umetne inteligence v raziskovalne in upravljavske procese, predstavlja ta projekt nov mejnik v razvoju odprte znanosti in digitalne suverenosti.
Predvideno testno delovanje centra se pričakuje poleti 2026. Slovenija s tem projektom uresničuje dolgoročno zavezo Gibanja Svoboda: razvoj družbe, temelječe na znanju, sodelovanju in odgovornem upravljanju z naravnimi viri. Z včerajšnjim dogodkom je bilo simbolično postavljeno več kot le temelje nove stavbe. Postavljen je bil temelj prihodnosti.
Z včerajšnjim dogodkom je bilo simbolično postavljeno več kot le temelje nove stavbe. Postavljen je bil temelj prihodnosti.
