Poslanska skupina Svoboda je v državnem zboru pripravila novinarsko konferenco o dveh aktualnih temah. Poslanec dr. Martin Premk je predstavil predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim se Svoboda odziva na številne pobude, da se v Sloveniji zakonsko prepove nošenje ali drugo uporabo nacističnih, fašističnih, domobranskih, ustaških in drugih simbolov okupatorjev iz druge svetovne vojne. Poslanka Sandra Gazinkovski pa je spregovorila o vladni in koalicijski stanovanjski politiki.
Uporaba nacističnih, fašističnih, domobranskih, ustaških in drugih simbolov okupatorjev iz druge svetovne vojne nesprejemljiva
Slovenija za razliko od večine evropskih držav nima zakonodaje, ki bi opredelila odnos do nacizma, fašizma in domobranstva ter drugih okupatorskih organizacij iz druge svetovne vojne, je opozoril poslanec Premk, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. Po njegovih besedah je zato temeljni cilj predloga novele, pod katerega so se podpisali poslanke in poslanci Svobode, zapolnitev te pravne vrzeli. »In to na način, da se zakonsko prepove nošenje ali druga uporaba nacističnih, fašističnih, domobranskih oziroma okupatorskih simbolov, pesmi in gesel, ter da se določi prekrškovna obravnava in sankcioniranje kršitev te prepovedi.«
»Veljavni zakon o varstvu javnega reda in miru kot prekrške opredeljuje nasilno in drzno vedenje, ki povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, nedostojno vedenje na javnem kraju in pisanje po objektih. Vendar pa posebej kot prekršek nista predvidena izraza sovraštvo in nestrpnost, ki sta posredovana prek spleta, prav tako pa ne predvideva posebne kategorije prekrškov spodbujanja idej nacizma, fašizma in okupatorskih gibanj,« je pojasnil Premk.
Posebej kot prekršek trenutno nista predvidena izraza sovraštvo in nestrpnost, ki sta posredovana prek spleta, prav tako pa ne predvideva posebne kategorije prekrškov spodbujanja idej nacizma, fašizma in okupatorskih gibanj.
Sicer je svoboda govora eden od konstitutivnih gradnikov pravne države, ki zagotavlja pluralno, odprto in solidarno družbo. Ni pa mogoče spregledati, da tako Evropska konvencija o človekovih pravicah kot slovenska ustava pravice do svobode izražanja ne pojmujeta kot absolutne pravice in da je ta omejena s pravicami drugih. Tudi svoboda izražanja je namreč varovana le do meja varstva drugih človekovih pravic in svoboščin ter pravic drugih oseb.
Pod pretvezo svobode izražanja nedopustno širjenje idej nacizma in fašizma
»V zadnjih letih je tako v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah opaziti zaskrbljujoč trend oblikovanja stanja družbe, kjer se pod pretvezo svobode izražanja in pluralnosti mnenj dopušča poleg izvajanja sovražnega govora tudi širjenja idej nacizma, fašizma in drugih okupatorskih gibanj, ki so odgovorna za najhujše kršitve človekovih pravic v sodobnejši zgodovini,« je poudaril Premk in se zavzel »za uvrstitev Slovenije med države, ki so se odločile, da bodo v spomin zmage nad nacizmom in fašizmom oziroma v opomin na trpljenje, ki sta ga fašizem in nacizem povzročila, prepovedalepoveličevanje in odobravanje nacizma in fašizma z manifestacijo oziroma uporabo simbolov teh ideologij«.
Slovenija naj se uvrsti med države, ki so se odločile, da bodo v spomin na trpljenje, ki sta ga fašizem in nacizem povzročila, prepovedale poveličevanje in odobravanje nacizma in fašizma z manifestacijo oziroma uporabo simbolov teh ideologij.
Predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru tako prinaša novi 20.a člen. Njegov prvi odstavek se glasi: »Kdor na javnem mestu z namenom poveličevanja, odobravanja, opravičevanja, zagovarjanja ali spodbujanja nacizma ali fašizma nosi, obeša, razkazuje, vzklika, izvaja, distribuira, objavlja ali kako drugače uporablja nacistične, fašistične in simbole okupatorskih organizacij (zlasti pozdrave, himne oziroma pesmi, zastave, uniforme, znake, parole oziroma gesla in drugo) ter z njimi povezana slikovna in avdiovizualna gradiva, se kaznuje z globo od 1000 do 2500 evrov.«
Drugi odstavek novega 20.a člena pa določa: »Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno, da se nacistični, fašistični in simboli okupatorskih organizacij ter z njimi povezana slikovna in avdiovizualna gradiva uporabljajo za namene izobraževanja v skladu z javno veljavnimi izobraževalnimi programi, razširjanje programskih vsebin v medijih, opravljanje znanstvenoraziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih znanstvenih ved, javne muzejske zbirke, zbirke javnega arhiva ali javnih knjižnic, zasebne zbirke, kot rekviziti za film, televizijo, gledališke predstave in druge kulturne prireditve kot jih določa zakon, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo, če se ne uporabljajo za protipravne namene po tem zakonu.«
Vlada se zaveda stanovanjske stiske ljudi in tudi ukrepa
Vlada dr. Roberta Goloba se zaveda stanovanjskestiske ljudi in jo tudi dejavno naslavlja. Zagotovila je finančne vire za vse obstoječe projekte, obenem pa vzpostavlja okvir za javno stanovanjsko gradnjo v obdobju do leta 2035, za kar bo namenila eno milijardo evrov proračunskih sredstev. Prav tako rešuje problematiko gradbene in prostorske zakonodaje kot tudi potencialni konflikt med rastjo turizma in pomanjkanjem stanovanj za državljanke in državljane. »Poslanska skupina Svoboda je pri oblikovanju teh rešitev aktivno sodelovala in jih seveda podpira,« je poudarila poslanka Gazinkovski, ki je tudi podpredsednica parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Za gradnjo stanovanj je bilo v dveh letih tako namenjenih 97,1 milijona evrov, kar je skoraj sedemkrat več kot pred tem v osmih letih skupaj.
»Vlade so med letoma 2015 in 2022 za stanovanjsko gradnjo iz proračuna namenile zgolj 13,8 milijona evrov. Naša vlada pa je samo v letu 2023 za področje gradnje namenila 47,9 milijona evrov in še dodatnih 12 milijonov evrov za subvencije najemnin. V letošnjem letu pa je načrtovan znesek v višini 49,2 milijona evrov in ponovno 12 milijonov evrov za subvencije najemnin. Za gradnjo stanovanj je bilo v dveh letih tako namenjenih 97,1 milijona evrov, kar je skoraj sedemkrat več kot pred tem v osmih letih skupaj,« je še spomnila Gazinkovski.
