Državni zbor je junijsko plenarno zasedanje začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade dr. Robertu Golobu ter z vprašanji ministricam in ministrom. Premier je tokrat odgovarjal na vprašanja v zvezi z ureditvijo enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, zagotavljanjem javnih storitev v času stavk, nadaljevanjem obnove po vremenskih ujmah in nasiljem v šolah.

Vlada pripravljena vsem javnim uslužbencem zagotoviti vsaj minimalno plačo

»Pogajanja o plačah v javnem sektorju so trda in kompleksna,« je v odgovoru na poslansko vprašanje opozoril premier. Vlada je po njegovih besedah pripravljena vsakemu javnemu uslužbencu zagotoviti vsaj minimalno plačo, saj osnovna plača nekaterih ne dosega niti minimalne. A predlog še ni uveljavljen, ker se sindikati borijo tudi za zaposlene z višjimi plačami, je dodal.

»Nerešeno vprašanje plač v javnem sektorju je nekaj, kar seveda ne nastane čez noč in se zato tudi ne more enostavno rešiti. Zadnja celovita pogajanja o tem vprašanju, ki so potekala šest let, so se končala leta 2008. Po tem datumu se nobena vlada iz nobenega razloga ni lotila tega področja celovito. Mi pa smo se zadeve lotili celovito, preprosto zaradi tega, ker se je v času prejšnjih vlad zaradi parcialnih ukrepov nakopičilo preveč nesorazmerij, da bi bil plačni sistem sploh še vzdržen. Stavke, ki smo jim priča, so torej rezultat napačnih, parcialnih ukrepov prejšnjih vlad,« je dejal premier.

Stavke, ki smo jim priča, so torej rezultat napačnih, parcialnih ukrepov prejšnjih vlad.

Spomnil je, da se je v dogovoru o časovnici vlada zavezala, da pred 13. septembrom letos ne bo začenjala ločenih pogajanj oziroma sklepala ločenih dogovorov s katerim od sindikatov. Pogajanja tako potekajo z vsemi sindikati, ki se jih želijo udeleževati. Vse ostale pa je premier povabil k udeležbi na krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja in na t. i. stebrnih pogajanjih. Poudaril je, da je prvotni vladni predlog, ki je še vedno na mizi, predvideval, da plačna reforma najprej uredi položaj zaposlenih v javnem sektorju, katerih osnovna plača je nižja od minimalne. Tako bi bila po predlogu osnovna plača vseh zaposlenih v javnem sektorju vsaj minimalna.

V času Janševe vlade socialni dialog v celoti ukinjen

»To, da ima uradnik s srednješolsko izobrazbo plačo nižjo od minimalne, ni ‘zasluga’ te vlade,« je dejal premier Golob. Ta uradnik ima po njegovih besedah žal že vrsto let tako plačo. »Je pa zasluga te vlade, da se je minimalna plača v zadnjem obdobju rekordno povišala. Zagovarjamo, da se v plačni reformi najprej naslovi tiste, ki so pod minimalno plačo, in da nihče od zaposlenih v javnem sektorju po izpeljavi reforme, ne more dobiti plače, ki je nižja od minimalne. Te zaveze nisem slišal še prav od nobene vlade pred nami.« je opozoril

Je pa zasluga te vlade, da se je minimalna plača v zadnjem obdobju rekordno povišala. Zagovarjamo, da se v plačni reformi najprej naslovi tiste, ki so pod minimalno plačo, in da nihče od zaposlenih v javnem sektorju po izpeljavi reforme, ne more dobiti plače, ki je nižja od minimalne.

»Socialni dialog je bil v času prejšnje vlade Janeza Janše v celoti ukinjen, ga ni bilo. Obudili smo ga julija 2022 z nastopom te vlade – od takrat naprej sploh lahko govorimo o socialnem dialogu, prej ni obstajal. Govoriti o tem, da sedaj ni socialnega dialoga, je zato čisto sprenevedanje,« je izpostavil premier in dodal: »Zaradi katastrofalnih poplav v lanskem letu so vsi sindikati razen enega razumeli, da bo zamik pri izvajanju plačne reforme nujen. In kdor se v politiki v resnici bori za socialne pravice delavcev, bi lahko razumel to, kar so razumeli sindikati.«

Materialna neodvisnost sodnikov in tožilcev temelj vsake pravne države

Premier je znova poudaril, da je materialna neodvisnost sodnikov in tožilcev temelj vsake pravne države, SDS pa je pri tem očital: »Vi ste se zelo trudili v vseh vladah do zdaj, da ste to spodkopavali. Zaradi tega je prišlo do ustavne odločbe, ki je ugotovila, da so vse od leta 2012, ko je bil nekdo na oblasti, sodniki in tožilci v neenakopravnem položaju z ostalimi javnimi uslužbenci in da od takrat naprej njihove plače realno zaostajajo za vsemi ostalimi plačami v javnem sektorju.« Pri odločbi ustavnega sodišča je po njegovih besedah najbolj zanimivo to, da bo plača za okrajne in okrožne sodnike s 1. januarjem 2025 skorajda enaka, kot so jo predvideli v zakonskem predlogu, ki so ga poslali v državni zbor, ter to, da bo imel predsednik vrhovnega sodišča višjo plačo od predsednice države.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Zavedamo se, da je materialna neodvisnost sodnikov in tožilcev temelj vsake pravne države. Tudi problematika sodniških plač je posledica parcialnih rešitev v preteklosti. Sodniki in njihove plače so bile talec druge Janševe vlade. Še kako dobro se zavedamo ustavne odločbe v zvezi s tem in jo bomo tudi izvršili. Ali je ustavna odločba tudi dejansko pripomogla k temu, da se plačna razmerja v državi uredijo, to je pa že drugo vprašanje.«

Odziv na katastrofalne posledice poplav hiter in odločen

Prednostne naloge pri fizični odpravi posledic lanskih katastrofalnih poplav, to je povečanje pretočnosti vodotokov in obnova prizadete infrastrukture, so v celoti opravljene, kar je po besedah premierja velik uspeh. Kot uspešne je označil tudi ukrepe za zagotovitev finančnih sredstev, kar potrjuje dejstvo, da bo Slovenija iz evropskega solidarnostnega sklada prejela nekaj več nepovratnih sredstev od pričakovanj. Medtem ko naj bi po prvih načrtih prejela 400 milijonov evrov, si jih zdaj lahko obeta 428 milijonov evrov. Premier je spomnil tudi na uspešno izvedene aktivnosti za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Poplave v lanskem letu niso bile samo katastrofalne, ampak sploh največje v zgodovini Slovenije in so naenkrat prizadele zelo velik del države naenkrat. Čeprav je bil odziv nanje hiter in odločen, obsežnih posledic vendarle ne bomo mogli odpraviti v rokih, ki bi si jih vsi želeli.«

Poplave v lanskem letu niso bile samo katastrofalne, ampak sploh največje v zgodovini Slovenije in so naenkrat prizadele zelo velik del države naenkrat. Čeprav je bil odziv nanje hiter in odločen, obsežnih posledic vendarle ne bomo mogli odpraviti v rokih, ki bi si jih vsi želeli.

Medvrstniško nasilje in romska problematika terjata ločeno obravnavo

Na poslansko vprašanje glede medvrstniškega nasilja pa je premier Golob odgovoril: »Po moji oceni doslej predstavljeni ukrepi na področju medvrstniškega nasilja ne zadostujejo. Prepričan sem, da bo potrebna tudi sprememba zakonodaje, redefinicija vloge staršev, pa tudi redefinicija vloge in opolnomočenje zaposlenih v šolskem sistemu. Le tako bomo lahko to problematiko ustrezno naslovili. Pa vendar ne verjamem, da se je mogoče temu družbenemu fenomenu v celoti izogniti.« Sicer pa po njegovih besedah ne smemo pod vtisom nedavnega nesrečnega dogodka v Brežicah mešati medvrstniškega nasilja v šolah s problematiko romske manjšine: »Slednja zahteva posebno obravnavo, pa čeprav včasih pride do prepleta obeh.«

Kot soglaša premier, je problematika medvrstniškega nasilja »izjemno resna«: »Ta problem, ki se je iz Združenih držav Amerike prelil v Evropo, bo žal najverjetneje postajal vedno večji, zato klasični normalni odzivi ministrstev, najverjetneje tudi policije, na način, kot smo jim bili priča do sedaj, verjetno ne bodo zadoščali.« Pojasnil je še, da je ministra za vzgojo in izobraževanje znova pozval, naj mu poroča o doslej izvedenih aktivnostih in naj pripravi načrt, s katerimi ukrepi se bodo skupaj s policijo v prihodnje lotili te pereče problematike.

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Za svobodo in mir se je zmeraj vredno boriti
Tomaž Vesel o vlogi kandidata za evropskega komisarja
Tomaž Vesel o svojem pogledu na listo kandidatk in kandidatov Svobode
Verjamemo v enotno in solidarno Evropo