Že vse od nastopa madata vlade, ki jo vodi predsednik Gibanja Svoboda dr. Robert Golob, se Slovenija in njeni prebivalci soočamo z draginjo in inflacijo, ki pa smo jo, kot kaže, uspešno obvladali ...

Že vse od nastopa madata vlade, ki jo vodi predsednik Gibanja Svoboda dr. Robert Golob, se Slovenija in njeni prebivalci soočamo z draginjo in inflacijo, ki pa smo jo, kot kaže, uspešno obvladali. V Gibanju Svoboda v teh kriznih časih nismo pozabili na nobeno družbeno skupino. Že ves čas se zavedamo, da so prav upokojenci ena izmed družbenih skupin, ki so jo omenjene razmere najbolj prizadele, zato smo za izboljšanje njihovega položaja sprejeli številne ukrepe tako na ravni državnega zbora kot vlade.  

Boja proti draginji smo se lotili na sistemski ravni najprej z regulacijo cen električne energije, ki je znižala stroške vsem gospodinjstvom. Kasneje je državni zbor sprejel zakon za znižanje davka na dodano vrednost na energente, pred kratkim pa je vlada z uredbo oblikovala tudi  variabilni del cene toplote daljinskega ogrevanja v krajih, kjer so bile cene za gospodinjstva nevzdržne. Za pomoč proti draginji smo sprejeli tudi enkratni energetski dodatek, do katerega so bili upravičeni prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, kar vključuje tudi upokojence.

Ker pa so upokojenci v času visoke inflacije poleg nižjih stroškov za dostojno preživetje potrebovali tudi višje prihodke nemudoma, ne šele čez nekaj mesecev, je državni zbor na predlog vlade dr. Roberta Goloba novembra 2022 sprejel zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev zvišanja oskrbnin na področju socialnega varstva. Ta je omogočil predčasno redno uskladitev pokojnin za 4,5 odstotka. Novembra in decembra so bile tako vsem upokojencem izplačane za 4,5 odstotka višje pokojnine. Zakon je vseboval tudi ukrep omejitve oskrbnin v domovih za starejše, s čimer se je vlada odzvala na napovedi socialno varstvenih zavodov o dvigu oskrbnin, ponekod tudi do 20 odstotkov. S sprejetjem tega zakona smo poskrbeli, da so se oskrbnine zvišale za največ 4,5 odstotka. Za ta ukrep je država namenila 13,2 milijona evrov. Pri sprejetju zakona nismo sledili logiki t. i. deljenja bonbončkov, pač pa smo ukrepali sistemsko, pravično in trajnostno.

Za položaj številnih starejših je bilo pomembno tudi sprejetje novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so jo volivci kasneje potrdili tudi na referendumu. Novela je preprečila, da bi številni starejši, ki koristijo storitve dolgotrajne oskrbe, pravice do teh storitev izgubili. Po ocenah namreč kar 30 odstotkov sedanjih uporabnikov dolgotrajne oskrbe brez sprejetja naše novele sploh ne bi doseglo praga upravičenosti. Tako bi jim bile z začetkom tega leta obstoječe pravice do dolgotrajne oskrbe praktično odvzete, kar pomeni, da bi bila njihova oskrba prepuščena svojcem in lastnim finančnim zmožnostim. Sprejetje zakona pa nam je tudi omogočilo, da oblikujemo izvedljivo dolgotrajne oskrbe, ki bo njenim uporabnikom omogočila dostojno starost. Februarja pa sledi še redna uskladitev pokojnin, ki bo po trenutnih ocenah približno 5-odstotna. 

Poleg številnih ukrepov za izboljšanje položaja starejših smo v Gibanju Svoboda začeli tudi postopek ustanovitve seniorske organizacije v naši stranki. Tako bodo starejši v Gibanju Svoboda dobili še dodatno priložnost za sodelovanje pri oblikovanju politik Gibanja Svoboda ter povezave z ministrstvi – zlasti tistimi, ki se ukvarjajo s temami, povezanimi s starejšimi. To bo omogočilo še lažje in hitrejše izvajanje projektov, pomembnih za izboljšanje položaja starejših. Cilj in poslanstvo seniorske organizacije Gibanja Svoboda bo nadgradnja strankinega programa na področju starejših, iskanje ukrepov za tisto skupino upokojencev, ki potrebujejo pomoč, in nenazadnje sodelovanje pri oblikovanju pokojninske reforme, ki mora vzpostaviti pravičen sistem pokojnin, v katerega bodo državljanke in državljani zaupali in bo omogočal dostojne pokojnine. V Gibanju Svoboda se namreč zavedamo, da je samo z vključevanjem in sodelovanjem možno iskati in najti najboljše rešitve, ki bodo naslavljale vse družbene skupine.  

Zadnji mejnik

Klemen Boštjančič postal podpredsednik Gibanja Svoboda

Svet stranke Gibanje Svoboda je 27. marca 2024 mag. Klemna Boštjančiča imenoval za novega podpredsednika Gibanja Svoboda. Mag. Boštjančič se je tako pridružil dvema dosedanjima podpredsednikoma, poslanki Sari Žibrat in ministru Mateju Arčonu.