Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci odločno zavrnil navedbe, ki jih v javnosti že nekaj tednov širi slovenska politična desnica, da naj bi bile slovenske javne finance v katastrofalnem stanju. Njegovo sporočilo je jasno: daleč od tega, da bi imeli katastrofo. Zahtevajo pa od nas trenutne razmere doma in predvsem po svetu odgovorno in preudarno ravnanje.
Minister opozarja, da je realnost trenutno zahtevna: javne finance so pod pritiskom, ki ni značilen le za Slovenijo, temveč za celotno Evropo. Od obdobja pandemije naprej se države soočajo z zaporedjem kriz, od epidemije do energetske in inflacijske krize, motenj na trgih ter rasti stroškov financiranja. Minister je izpostavil, da se s tem sooča celotna Evropa, države pa morajo glede na to prilagajati svoje fiskalne politike.
Slovenija se je na te izzive odzvala aktivno, učinkovito in odgovorno. Poudaril je, da smo med državami, ki so namenile največ sredstev za blaženje posledic energetske krize. »To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo, ko je bilo to najbolj potrebno,« je povedal. Takšna politika pa ima svojo ceno: zmanjšuje fiskalni prostor, ki ga država potrebuje za prihodnje ukrepe.
To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo, ko je bilo to najbolj potrebno.
Minister zato poudarja, da trenutni ukrepi ministrstva za finance niso znak izrednih razmer, temveč odgovornega upravljanja. Proračunski uporabniki so bili pozvani k iskanju rezerv, kar je po njegovih besedah standardna praksa in nič nenavadnega: »Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Ne zato, ker bi bilo stanje izredno, ampak zato, ker ravnamo odgovorno.«
Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Ne zato, ker bi bilo stanje izredno, ampak zato, ker ravnamo odgovorno.
Stanje je stabilno, ni pa prostora za eksperimente
Kritiko je posvetil t. i. interventnemu zakonu, ki ga je predlagal desni trojček in ki je že prestal prvo obravnavo v državnem zboru. Gre za nepremišljen ukrep na prihodkovni strani, po ocenah ministrstva prinaša znatna fiskalna tveganja.
V Svobodi zakonu ostro nasprotujemo. Ta ni ne interventni, ne razvojni. Je ideološki manifest desnice in darilo nekaterim najbogatejšim, ki so desne stranke v času volilne kampanje podpirali. Zakon je brez resnih analiz učinkov in brez jasno opredeljenih fiskalnih protiuteži. Predvsem gre za zakon, ki koristi skoraj izključno najbogatejšim.
Razbremenjuje tiste, ki zaslužijo 7500 evrov mesečno ali več. Ne razbremenjuje srednjega sloja oz. »razvijalcev«; zdravnikov, inženirjev, sodnikov, middle managerjev, IT strokovnjakov, povprečnih zaposlenih pri zaposlovalcih z najvišjimi povprečnimi plačami v državi. Tako plačo ima med dva tisoč in 3.700 zaposlenih v državi oziroma manj kot 1 % najbolje plačanih.
S takšnimi eksperimenti bi lahko ogrozili stabilnost naših javnih financ, ki so jih do sedaj tudi mednarodne institucije prepoznavale kot zelo dobre. Slovenija je ves čas mandata vlade dr. Roberta Goloba ohranjala zaupanje mednarodnih finančnih institucij in dobre bonitetne ocene, celo najboljše v regiji.
Za konec je minister Boštjančič pozval tudi javnost k informiranemu razumevanju javnih financ. Podatki o proračunu so dostopni na spletu, kjer si lahko vsak ustvari lastno sliko. S tem želi zmanjšati vpliv političnih in medijskih interpretacij ter okrepiti transparentnost.
