V največji naravni nesreči v Sloveniji do sedaj je vlada ukrepala hitro in odgovorno, predvsem je bila v ospredju pomoč ljudem. Ob bližajoči se drugi obletnici uničujočih poplav iz avgusta 2023 je minister za finance Klemen Boštjančič poudaril, da so bili doseženi pomembni premiki, prihodnji meseci in leta pa bodo namenjeni zahtevnejšim projektom – predvsem na vodotokih, plazovih in pri zakonskih spremembah za večjo odpornost države na podobne ujme.
»Delo še ni zaključeno, obnova se bo nadaljevala, saj je glede na obseg nesreče in zahtevnost del nemogoče, da bi bila vsa dela opravljena v dveh letih,« je poudaril Boštjančič.
Delo še ni zaključeno, obnova se bo nadaljevala, saj je glede na obseg nesreče in zahtevnost del nemogoče, da bi bila vsa dela opravljena v dveh letih.
Jasna finančna podpora in obsežna pomoč vsem prizadetim
Po podatkih ministrstva za finance skupna škoda zaradi poplav znaša okoli tri milijarde evrov, celotna ocena obnove z vsemi neposrednimi in posrednimi stroški pa deset milijard evrov. Slovenija je do danes za obnovo že namenila 1,174 milijarde evrov, za obdobje od 2025 do 2028 pa bo zagotovila dodatne 2,5 milijarde evrov.
Boštjančič je izpostavil tudi učinkovitost finančnega mehanizma obnove – državni sklad za obnovo, kjer je trenutno na voljo 664 milijonov evrov od predvidenih dveh milijard.
»Na ministrstvu za finance smo pri obnovi v resnici podpora resornim ministrstvom. Predvsem zagotavljamo, da izplačila sredstev potekajo hitro ter v skladu z javno-finančnimi pravili,« je pojasnil.
Predvsem zagotavljamo, da izplačila sredstev potekajo hitro ter v skladu z javno-finančnimi pravili.
Sistematičnost nad birokratskimi improvizacijami
Minister je poudaril, da mora biti poraba javnih sredstev pregledna.
»Verjamem, da bi občine raje videle, da bi jim sredstva dali brez vprašanj. A dejstvo je, da so bile izkušnje v preteklosti različne – tudi negativne. Zato moramo delovati odgovorno in nadzorovati porabo,« je razložil Boštjančič.
Poudaril je tudi izzive pri pripravi projektov, predvsem v manjših občinah, kjer pogosto primanjkuje kadrov za kakovostno pripravo dokumentacije. Kljub temu država aktivno sodeluje in nudi podporo, da bi čim več projektov doseglo potrebne standarde.
Naprej z večjim poudarkom na odpornosti in zakonodajni prenovi
Minister je zagotovil, da je Slovenija danes bolje pripravljena na podobne ujme kot pred dvema letoma. Ključen korak je bila vzpostavitev centralne koordinacije v okviru kabineta predsednika vlade, kar je omogočilo bolj usklajeno, hitro in učinkovito delovanje različnih državnih organov.
»Preko službe vlade za obnovo smo zagotovili učinkovito usklajevanje, kar je bila pravilna odločitev,« je dejal in hkrati napovedal tudi celovito prenovo zakonodaje, ki bo zajemala vse pozitivne izkušnje iz dosedanje obnove ter oblikovala trdno pravno podlago za odziv na prihodnje naravne nesreče.
Preko službe vlade za obnovo smo zagotovili učinkovito usklajevanje, kar je bila pravilna odločitev.
Minister Boštjančič s svojo jasno vizijo, osredotočenostjo na dolgoročno odpornost ter odgovorno upravljanje javnih financ dokazuje, da obnova ni le tehnični in logistični izziv, ampak tudi priložnost za krepitev zaupanja v državo, v njen sistem in pripravljenost za prihodnost.
