»Ta vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja samo z nakupi orožja, ampak predvsem s tem, da v sistem obrambe, varnosti in odpornosti vključi čim širše število ljudi, naših prebivalk in prebivalcev.« Dr. Robert Golob.
Vlada je predstavila novo obrambno in varnostno resolucijo, ki prinaša pomemben preobrat v načinu, kako razumemo varnost in obrambo v sodobnem svetu. Ta resolucija ni le odgovor na naraščajočo geopolitično negotovost, temveč predvsem izraz naše globoke odgovornosti do državljank in državljanov, do naše skupne prihodnosti in do širše evropske skupnosti, katere del smo.
Predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob se zaveda odgovornosti do vseh državljank in državljanov. Njegova zaveza ni omejena le na zaščito življenja in premoženja, ampak vključuje tudi skrb za ohranjanje miru, zagotavljanje varnosti, varovanje demokratičnih vrednot in spoštovanje dostojanstva vsakega posameznika. Ob tem Slovenija ostaja trdno vpeta v širši evropski in mednarodni prostor, kjer si prizadevamo izpolnjevati svojo vlogo odgovorne in zanesljive partnerice.
Celovit pristop k sodobni varnosti
Nova obrambna in varnostna politika temelji na sodobnem, celovitem pristopu k varnosti, pri katerem oborožene sile delujejo kot del širšega sistema, ki gradi odpornost celotne družbe in niso več edini ali osrednji steber varnosti. Varnost mora postati celovit družbeni koncept, ki presega ozko vojaško razumevanje in temelji na dolgoročni, usklajeni in povezani krepitvi vseh ključnih podsistemov naše družbe.
Varnost mora postati celovit družbeni koncept, ki presega ozko vojaško razumevanje in temelji na dolgoročni, usklajeni in povezani krepitvi vseh ključnih podsistemov naše družbe.
Gre za prepleteno mrežo civilnih in obrambnih zmogljivosti, ki obsega zaščito kritične infrastrukture, zagotavljanje energetske stabilnosti, krepitev kibernetske varnosti, pripravljenost zdravstvenega sistema ter razvoj tehnološke in informacijske odpornosti. Vse to so sestavni deli sodobne obrambne politike, ki stremi k varni in stabilni družbi.
Jasna usmeritev in širitev obrambnega sistema
Odločitev za postopno povečanje obrambnih izdatkov ni bila sprejeta lahkotno. Spremljal jo je tehten razmislek, občutek odgovornosti in jasna razvojna usmeritev. Hitrejša in bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov predvideva, da bomo že letos dosegli 2 odstotka BDP, v naslednjih letih pa bo ta delež postopoma naraščal, pri čemer pa to ne pomeni slepega vlaganja v orožje in vojaško opremo.
»Zato smo se že pred letom in pol lotili celovite prenove obrambne in varnostne politike z namenom krepitve odpornosti slovenske družbe,« je povedal dr. Golob. Dodal je, da je vlada v okviru vaje Odpornost 24 in posvetovanj s poveljniki znotraj Nata prišla do številnih novih spoznanj, »predvsem pa do tega, da je treba našo obrambno in varnostno politiko v celoti prenoviti, jo razširiti s tem, da vanjo vključimo čim širše strukture.« Zato nova resolucija po vzoru nekdanje teritorialne obrambe uvaja aktivne rezervne sile: »S tem bomo izrazito povečali število ljudi, ki bo vključenih v obrambni sistem, in tudi lažje zagotavljali varnost in obrambo na teritoriju Republike Slovenije.« Ta pristop pomeni prelom z zastarelim razumevanjem vojske kot ločenega sistema in uveljavlja njeno aktivno vlogo pri zaščiti civilnega okolja, zagotavljanju varnosti v času miru ter krepitvi sistemov, ki omogočajo hitro in učinkovito odzivanje na krizne razmere.
Naložbe z dolgoročnimi učinki
Pomembno je, da ta sredstva ne bodo namenjena zgolj tradicionalnim vojaškim investicijam. Nova politika predvideva razvoj infrastrukture z dvojno rabo, ki bo služila tako obrambnim kot civilnim potrebam, krepitev vojaških zdravstvenih zmogljivosti, ki bodo pomemben del javnega zdravstvenega sistema ter obsežne naložbe v raziskave, razvoj, vesoljske tehnologije, digitalizacijo in kibernetsko zaščito.
»Obramba so tudi številne investicije v večnamenske objekte, v tako imenovano dvojno rabo, tako v logistiko, od luke, cest, železnic, koridorjev, kot tudi izgradnje novih bolnišničnih zmogljivosti, kibernetske varnosti in tako naprej,« je pojasnil predsednik vlade.
Obramba so tudi številne investicije v večnamenske objekte, v tako imenovano dvojno rabo, tako v logistiko, od luke, cest, železnic, koridorjev, kot tudi izgradnje novih bolnišničnih zmogljivosti, kibernetske varnosti.
Minister za obrambo mag. Borut Sajovic je ob tem poudaril širino pristopa: »V zgodbo vključujemo vse resorje, ki skupaj pomenijo krepitev odpornosti države. Dosegli bomo zmogljivosti, ki jih predpisuje zavezništvo, obenem pa bomo v skladu z ugotovitvami vaje Odpornost 24 krepili tudi civilno obrambo, gospodarsko obrambo in kadrovske vire. Pripadnik in pripadnica slovenskega obrambnega sistema je ključen, zato se številčno krepimo.« Ob tem je dodal, da resolucija do leta 2040 predvideva, da bo v sistem vključenih do 30 tisoč ljudi.
Finančna stabilnost in zavezanost socialni pravičnosti
Predsednik vlade je izpostavil, da nova strategija ne bo terjala rezov v socialne pravice ali obstoječi proračun: »Na račun nove obrambne strategije ne predvidevamo nobenih rezov v letošnji proračun niti ne v zatečene socialne pravice ali katerekoli druge pravice v prihodnosti.« Eventualni dodatni stroški bodo pokriti z dodatnim zadolževanjem, zato je »vlada oziroma ministrstvo za finance že prejšnji teden v Bruselj poslalo zahtevo za uveljavitev odstopne klavzule pri zadolževanju, ki jo bomo tudi v ta namen, oziroma ko bo potrebno, uporabili.«
Na račun nove obrambne strategije ne predvidevamo nobenih rezov v letošnji proračun niti ne v zatečene socialne pravice ali katerekoli druge pravice v prihodnosti.
Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da napovedano povečanje sredstev za obrambo ne bo poseglo v obstoječe finančne načrte in da o rebalansu proračuna za letos ne razmišljajo. Pojasnil je, da gre za možnost uveljavitve nacionalne odstopne klavzule od fiskalnih pravil, saj »je pojem varnosti širok in ne predstavlja le oboroževanja.«
Vlaganja, ki krepijo infrastrukturo, zdravje in znanje
Nova obrambna in varnostna politika krepi tudi medresorsko sodelovanje, saj vlaganja v varnost prispevajo k razvoju številnih drugih javnih sistemov. Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek je spomnila na vlogo Slovenske vojske ob naravnih nesrečah in pomen naložb v odpornost: »Poplave leta 2023 so nam pokazale, kako pomembna je odporna infrastruktura za življenje ljudi in konec koncev tudi, kako pomembna je Slovenska vojska v kriznih razmerah. Takrat so do naših ljudi v tistih najtežjih časih prvi prišli prav slovenski vojaki in seveda pomagali, tako da zame ni absolutno nobenega dvoma, da bomo znali zagovarjati, da je del teh sredstev obrambni strošek.«
Poplave leta 2023 so nam pokazale, kako pomembna je odporna infrastruktura za življenje ljudi in konec koncev tudi, kako pomembna je Slovenska vojska v kriznih razmerah.
Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da bodo vse investicije v okviru nove politike izbrane premišljeno, z jasno usmeritvijo v krepitev javne zdravstvene mreže: »Vse investicije bodo izbrane tako, da bodo krepile javno mrežo zdravstvene dejavnosti.«
Vse investicije bodo izbrane tako, da bodo krepile javno mrežo zdravstvene dejavnosti.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je izpostavil vlogo obrambnega resorja kot ključnega financerja raziskav: »Rad bi izpostavil, da Ministrstvo za obrambo zaseda drugo mesto poleg matičnega ministrstva po obsegu vlaganj v znanost, raziskave, inovacije. Je izredno pomembno pri razpisih Evropske obrambne agencije in Evropskega obrambnega sklada. Ti projekti potekajo z intenzivnim sodelovanjem slovenskih raziskovalk in raziskovalcev.«
Z novim pristopom obramba postaja del napredka in razvoja – ne kot ločen sektor, temveč kot vezni člen v delovanju odporne, humane in suverene države.
