Deveti maj 1945 je pomenil konec druge svetovne vojne v Evropi. Ta dan predstavlja simbol zmage nad nacizmom in fašizmom, hkrati pa tudi konec enega najtemnejših poglavij evropske in slovenske zgodovine. Po dolgih letih nasilja, okupacije, deportacij in bojev se je nad našim ozemljem znova zasvetila iskra svobode.
Ta dan predstavlja simbol zmage nad nacizmom in fašizmom.
Slovenija razkosana in okupirana
Slovensko ozemlje so si razdelile tri okupatorske sile. Nemčija je zasedla Gorenjsko, Štajersko in del Prekmurja, Italija Primorsko, Notranjsko, Ljubljano in večino Dolenjske, Madžarska pa preostanek Prekmurja. Z okupacijo so nastopile sistematične raznarodovalne politike, prisilne deportacije in nasilno zatiranje vsakršnega odpora. V odgovor se je že aprila 1941 oblikovala Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je povezala politične sile v boju za narodno preživetje.
Odpornost slovenskega naroda
Slovenski odpor je postal eden najbolj organiziranih gverilskih uporov v okupirani Evropi. V partizanske vrste so množično vstopali moški in ženske, stari in mladi, iz vseh družbenih slojev. Delovale so številne enote, od manjših skupin do večjih brigad in divizij. Vzporedno se je krepila mreža ilegalnih podpornih dejavnosti – od tiska, obveščevalnih povezav in preskrbe do zdravstvene pomoči.
Slovenski odpor je postal eden najbolj organiziranih gverilskih uporov v okupirani Evropi.
Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je na slovenskem ozemlju prišlo do preobrata. Partizani so zasedli večje območje Dolenjske in Notranjske ter vzpostavili začasno osvobojeno ozemlje. Nemci so zato sprožili največjo vojaško ofenzivo proti slovenskim partizanom, a odpora niso mogli zlomiti.
Prestolnica odpora in upanja
Poseben položaj je imela Ljubljana, ki je bila obdana z bodečo žico in spremenjena v nekakšno zaprto taborišče. Mestni obroč z več kot dvesto bunkerji in enajstimi nadzornimi točkami je omejeval gibanje prebivalcev in preprečeval stik z zunanjostjo. Znotraj tega obroča so prebivalci živeli pod neprestanim nadzorom, a kljub temu niso izgubili poguma in so ohranili duh upora. V mestu so razvili močno ilegalno gibanje z več sto odbori Osvobodilne fronte, tajnimi tiskarnami in radijsko postajo Kričač.
Ljubljana je bila osvobojena devetega maja 1945 v zgodnjih jutranjih urah, ko so partizanske enote premagale zadnje postojanke nacističnih sil. S sireno na glavnem kolodvoru in razobešeno jugoslovansko zastavo na Ljubljanskem gradu je mesto pozdravilo konec okupacije. Na isti dan je bila podpisana tudi kapitulacija nemških sil Jugovzhodne Evrope v Topolšici.
Zgodovinski spomin kot navdih za prihodnost
Za Gibanje Svoboda deveti maj ni le zgodovinska obletnica. Ta dan je tudi simbol vrednot, iz katerih izhajamo. To so odpor proti zatiranju, solidarnost, svoboda izražanja, socialna pravičnost in pogum pred močjo. Vrednote, ki so bile oblikovane v najtežjih časih narodnoosvobodilnega boja, danes predstavljajo temelj našega političnega delovanja.
Za Gibanje Svoboda deveti maj ni le zgodovinska obletnica. Ta dan je tudi simbol vrednot, iz katerih izhajamo.
Zavezujemo se, da bomo tudi danes, v času drugačnih izzivov, neomajno branili človekovo dostojanstvo, demokracijo in pravno državo. Tako kot so naši predniki verjeli v svobodo, verjamemo tudi mi, da je prihodnost Slovenije lahko pravična in svobodna, če v njej ne popustimo pred ekstremizmom, razdori in izključevanjem.
Naj živi spomin. Naj živi svoboda.
Gibanje Svoboda se ob tej obletnici s spoštovanjem poklanja vsem borcem in borkam, žrtvam vojne ter pogumnim posameznikom in posameznicam, ki so v najtemnejših časih verjeli v svetlejši jutri. Danes, osemdeset let pozneje, se njihovega poguma ne le spominjamo, temveč iz njega črpamo moč in odgovornost, da gradimo Slovenijo, ki temelji na vrednotah svobode, solidarnosti in pravičnosti.
Avtor fotografije je: Slovenski etnografski muzej
