Reforma plač v javnem sektorju, katere prvi pomemben korak je današnja potrditev Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, predstavlja največjo reformo plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih.
Plačna reforma je ena od glavnih reform te vlade in jasen pokazatelj, da se tako Svoboda kot naši ministri nismo ustrašili še tako velikih izzivov in reform, ki smo si jih zastavili na začetku mandata. Vlade so v preteklosti na tem področju delale zgolj kozmetične popravke in vsi napori so bili usmerjeni zgolj v parcialne dogovore, ti pa so ustvarjali vedno večje anomalije.
Vlada dr. Roberta Goloba se je tega lotila drugače; sistematično, celovito in odgovorno. Zbližati in uskladiti interese več kot 40 različnih sindikatov javnega sektorja in to na način, da sta na koncu obe strani zadovoljni, je zagotovo izjemen podvig in velik uspeh.
Osnovna plača, nižja od minimalne, v javnem sektorju postaja zgodovina
Ena najpomembnejših sprememb, ki jih plačna reforma prinaša, je odprava osnovnih plač, nižjih od zakonsko določene minimalne plače. Po podatkih Ministrstva za javno upravo je na polovici letošnjega leta v javnem sektorju delalo skoraj 28 tisoč oseb, ki so prejemale osnovno plačo, nižjo od minimalne, delodajalec pa je moral doplačevati razliko do minimalne plače.
S plačno reformo se spremenijo vrednosti posameznih plačnih razredov, prvega pa se izenači z minimalno plačo. Gre je velik mejnik, ki prinaša večje spremembe, kot se morda zdi na prvi pogled. Od osnovne plače se namreč obračunavajo tudi dodatki k plači, ki so do sedaj bili temu primerno nižji, po novem pa bodo seveda precej višji.
Prav tako s tem dosežemo, da se zaposlenemu pozna prav vsako napredovanje po plačnih razredih. Glede na to, da je bilo do sedaj kar 26 razredov z osnovno plačo pod minimalno, je bilo napredovanje zaposlenega iz, na primer, 24. v 25. razred, praktično neopazno pri plači. Posledično je tudi nepošteno od takega zaposlenega pričakovati, da bo za delo izkazal visok nivo motivacije in želje po napredovanju.
Po 15 letih se s plačno reformo vlade dr. Roberta Goloba to odpravlja.
Kdor dela več in dela dobro, naj bo za to nagrajen
Prenova sistema plač v javnem sektorju vsebuje varovalke proti realnemu padanju plač zaradi inflacije oziroma rasti življenjskih stroškov. Predvideva namreč varovalko, na podlagi katere se bo vrednost plačnih razredov plačne lestvice avtomatično uskladila v višini 80 % inflacije, če ne bi prišlo do drugačnega dogovora med socialnimi partnerji.
Prav tako si zaposleni v javnem sektorju lahko od prenovljenega sistema obetajo več fleksibilnosti pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi izkušnjami, znanji in kompetencami. Uvaja se bolj stimulativno nagrajevanje tako bolj uspešnih kot tudi bolj obremenjenih uslužbencev ter več sredstev za nagrajevanje delovne uspešnosti.
Natančneje, reforma prinaša združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kar prinaša tudi administrativno razbremenitev in poenostavitev sistema.
Mladim mora javni sektor nuditi možnost osebne rasti in napredovanja
Če si želimo zagotoviti javno upravo, ki bo v prihodnje sodobna, kvalitetna in učinkovita, moramo privabiti mlade talente. Nujno je, da mladi čutijo, da jim javni sektor ponuja možnost kariernega napredka, osebne rasti in seveda tudi, da jim nudi konkurenčno plačo.
Zato dvigujemo plače za začetna delovna mesta za približno 30 %, hkrati pa smo uvedli štipendijsko politiko, ki mladim ponuja dodatne spodbude, da svojo kariero začnejo prav v javnem sektorju.
Za poklice, kjer primanjkuje kadra, smo uvedli možnost višje uvrstitve v plačne razrede – kar do 10 plačnih razredov višje. Institut je v prvi vrsti namenjen lažjemu pridobivanju kadra, posebej poklicev, ki jih primanjkuje, prav tako pa tudi nagrajevanju javnih uslužbencev s posebnimi znanji in kompetencami, potrebnimi za uspešno opravljanje dela.
Vsi v javnem sektorju na boljšem in to brez ogrožanja javnih financ
Za plačno reformo so namenjena sredstva v višini približno 1,4 milijarde evrov. Zaradi zagotavljanja stabilnosti javnih financ bo reforma uveljavljena postopoma med 1. 1. 2025 in 1. 1. 2028. Najprej bodo povišanja deležni najmanj plačani javni uslužbenci:
- Določeno je, da s 1. januarjem 2025 javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila celotnega zneska do vrednosti minimalne plače za leto 2025.
- Prvi obrok – januar 2025: Pridobijo pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 100 €. Če razlika ne dosega 100 €, se izplača v celoti.
- Drugi obrok – oktober 2025: Pridobijo pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 100 €. Če preostanek razlike ne dosega 100 €, se izplača v celoti.
- Tretji obrok – junij 2026: Pridobijo pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 70 €. Če preostanek razlike ne dosega 70 €, se izplača v celoti.
- Četrti obrok – december 2026: Pridobijo pravico do izplačila 15 % razlike, vendar ne manj kot 50 €. Če preostanek razlike ne dosega 50 €, se izplača v celoti.
- Peti obrok – julij 2027: Pridobijo pravico do izplačila 15 % razlike, vendar ne manj kot 100 €. Če preostanek razlike ne dosega 100 €, se izplača v celoti.
- Šesti obrok – januar 2028: Pridobijo pravico do izplačila preostanka razlike.
Poudarjamo še, da funkcionarji izvršilne (predsednik vlade, minister podpredsednik vlade, minister, državni sekretar in generalni sekretar vlade) in zakonodajne oblasti (predsednik Državnega zbora, podpredsednik Državnega zbora, poslanec, generalni sekretar Državnega zbora, predsednik Državnega sveta in sekretar Državnega sveta) ne bodo prejeli nikakršnih povišanj plač v času trenutnega mandata Državnega zbora. Za to smo v Svobodi odločno zavzeli, saj ne želimo, da kdo vladi ali poslancem očita, da smo plačno reformo sprejemali zase.
