Državni zbor za preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini v praznik priključitve Primorske k matični domovini.
Državni zbor je po vetu državnega sveta s koalicijskimi glasovi znova podprl spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenuje v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Kot poudarjata primorska poslanka in poslanec Svobode, mag. Tamara Kozlovič in Robert Janev, imajo državljani pravico sami poimenovati državni praznik, ki utrjuje spomin slovenskega naroda na končanje 30-letne nasilne razklanosti, trpljenja in potujčevanja primorskih Slovencev ter ponovnega bivanja z matičnim narodom.
Poslanec Svobode Robert Janev: »Če že pristajamo na tezo o razdeljenosti zgodovinske stroke o tem vprašanju, pa ostaja politična presoja, ki pa prav tako ne more spregledati zgodovinskih dejstev, jasne volje Primorcev in naše dolgoletne tradicije poimenovanja praznika.«
Dosedanje poimenovanje praznika ni ustrezalo niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika
Kozlovič in Janev sta skupaj z drugimi predlagatelji zakonske spremembe prepričana, da dosedanje poimenovanje praznika ni ustrezalo niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika. Čeprav sprememba imena morebiti deluje simbolično, je v resnici njen pomen mnogo večji, saj je povezana s primorsko tradicijo boja za svobodo in identiteto, ter s ponosom ljudi, ki so dolga leta vztrajali in se borili za to, da ostanejo del matične domovine. Primorke in Primorci so vedno praznovali priključitev in nikoli vrnitve Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri.
Poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič: »V današnjem nemirnem svetu je izkušnja Primork in Primorcev še vedno vsem lahko zgled in navdih. Vedno so stali na pravi strani zgodovine, na strani slovenstva.«
Neizpodbitni zgodovinski temelj za poimenovanje praznika pa je po besedah Kozlovič in Janeva v proglasu Osvobodilne fronte iz 16. septembra 1943, ki proglaša priključitev slovenskega primorja svobodni in združeni Sloveniji: »Glede na izvirne besede v izvirnem proglasu je odgovor, s katero besedo naj se poimenuje praznik, povsem enostaven: priključitev. Ta izraz je edini pravilen tudi v luči volje Primork in Primorcev, ki kolektivno žrtev nosijo v sebi in jo tudi živijo in ta praznik že ves čas praznujejo pod tem imenom.« Zato so primorski poslanci in poslanke vseh treh koalicijskih strank, Svobode, SD in Levice, dali pobudo za preimenovanje praznika, je opozorila poslanka Kozlovič.
Poslanka Svobode dr. Mirjam Bon Klanjšček: »Doslej smo praznik uradno imenovali vrnitev Primorske k matični domovini, vendar takšno poimenovanje ni bilo skladno s tradicijo in kolektivno identiteto Primork in Primorcev.«
Poslanka Svobode Andreja Živic: »Primorci in Primorke si zaslužimo, da je ta dan poimenovan tako, kot smo ga tradicionalno imenovali sami, in tako, da to najbolje ustreza zgodovinskim dejstvom.«
Poslanec Svobode Uroš Brežan: »Neomajna zvestoba slovenstvu in prvi protifašistični boj kjerkoli v Evropi, ki se je odvijal ravno na Primorskem, si nedvomno zaslužita svoj spominski dan.«
Poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj: »Primorke in Primorci so vedno ohranili pokončno držo, dvignjeno glavo in neomajno vero v svobodo, sočutje in solidarnost. Odslej bomo tudi uradno in s ponosom praznovali priključitev Primorske k matični domovini.«
Poslanec Svobode Robert Janev: »V Svobodi obžalujemo, da tista vlada, ki je uvajala ta praznik, ni želela upoštevati, pod katerim imenom ga Primorci praznujejo že ves čas in je svojo argumentacijo osredinila okoli političnih pogledov, ki so ji pač ustrezali takrat in ji ustrezajo še danes.«
