Novi zakon, o katerem je razpisan referendum, sistematizira, kar je bilo doslej razpršeno in netransparentno:
- Določena je natančna metodologija izračuna dodatka, ki ne obremenjuje pokojninske blagajne, temveč se izplačuje iz državnega proračuna.
- Uvaja se ločitev med 100 % in 50 % dodatki, glede na kombinacijo prejetih nagrad.
- Predvidena je redna revizija seznama relevantnih nagrad, ki jih bo vsakih pet let posodabljalo ministrstvo za kulturo.
- Izvzetje kazensko obsojenih oseb: Prejemniki, ki so bili pravnomočno obsojeni za hujša kazniva dejanja, do dodatka ne bodo več upravičeni.
Kaj pa očitki SDS?
- »Gre za nove privilegije«
Ne drži. Novi zakon uveljavlja strožja merila kot prej. Dodatek ne bo več avtomatičen, deden ali politično dodeljen.
- »Zakon ni potreben«
Ne drži. Računsko sodišče je že leta 2010 pozvalo k prenovi. Stari zakon omogoča arbitrarnost in neenakopravnost.
- »Gre za zapravljanje«
Ne drži. Letni strošek dodatkov je ocenjen na zgolj 61.000 €, referendum pa stane 6.700.000 €.
Novi zakon ne deli privilegijev – ustvarja pošteno, transparentno in strokovno priznavanje umetniških dosežkov. Če bo na referendumu zavrnjen, ostane v veljavi stari zakon iz leta 1974.
Ne gre le za zakon. Gre za vprašanje, ali kot družba verjamemo v kulturo, ustvarjalnost in enaka pravila za vse. In ali dovolimo, da te vrednote postanejo žrtev političnih manipulacij.
