Prenova plačnega sistema v javnem sektorju, ki je začela veljati v začetku letošnjega leta, ni zgolj formalnost, temveč pomeni pomemben korak k pravičnejši, bolj pregledni in motivacijski ureditvi plač za več kot 180.000 zaposlenih. Kot poudarjajo v vladi, gre za reformo, ki odgovarja na dolgoletne izzive in uvaja mehanizme, ki bodo pripomogli k bolj učinkovitemu in konkurenčnemu javnemu sektorju.
Minister Boštjančič: Prava reforma, ne le popravki
Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da ta ni le kozmetična sprememba:
»Plačna reforma niso kozmetični popravki, ampak je prava reforma, ki je bila nujna za ureditev plačnih razmerij, za večjo povezanost plač z učinkovitostjo in odgovornostjo pri delu.«
Plačna reforma niso kozmetični popravki, ampak je prava reforma, ki je bila nujna za ureditev plačnih razmerij.
Izpostavil je tudi odpravo anomalij, kot je primer, ko je kar 27.000 javnih uslužbencev prejemalo osnovno plačo nižjo od minimalne.
»Pomembno je, da so v novem sistemu upoštevana tudi napredovanja iz preteklosti in da so dodatki obračunani od višje osnove. Nadaljujejo se tudi pogajanja o variabilnem delu plač.«
Minister Props: Javni sektor ni razbohoten
Minister za javno upravo Franc Props se je odzval na očitke o prenapihnjenosti javnega sektorja.
»Ni pošteno trditi, da zaposleni v javnem sektorju ne delajo nič. Če bi bilo to res, bi to občutili vsi hitro in zelo konkretno.«
Ni pošteno trditi, da zaposleni v javnem sektorju ne delajo nič. Če bi bilo to res, bi to občutili vsi hitro in zelo konkretno.
Spomnil je, da javni sektor ne predstavljajo le uradniki, temveč predvsem ljudje, ki neposredno skrbijo za vsakodnevno delovanje družbe – učitelji, zdravstveni delavci, gasilci, policisti, socialni delavci, kulturniki, znanstveniki in drugi.
»Številne dejavnosti, ki so pri nas še del javnega sektorja, so v drugih državah že zasebne, zato stereotipi o ‘razbohotenem’ javnem sektorju ne držijo. Poleg tega se javni sektor, tako kot gospodarstvo, spopada s pomanjkanjem kadra.«
Občine z več sredstvi, a tudi več odgovornostmi
V odzivu na vprašanja o podražitvah občinskih storitev je Props pojasnil, da so občine z novo povprečnino prejele 148 milijonov evrov več, kar naj bi pokrilo povečane stroške zaradi reforme.
»Plače so bile izplačane v prvi tranši in vsaj za ta del so občine dobile zadostno povišanje povprečnin,« je dejal.
Plače so bile izplačane v prvi tranši in vsaj za ta del so občine dobile zadostno povišanje povprečnin.
Naprej v smeri digitalizacije in kakovostnih storitev
Čeprav se reforma še nadaljuje, je smer jasna – bolj učinkovit, pravičen in odziven javni sektor, ki bo znal privabiti nove kadre in zadržati obstoječe. V ospredju so tudi digitalizacija, umetna inteligenca in prilagajanje demografskim spremembam.
Prenova plačnega sistema je tako več kot zgolj vprašanje številk – gre za strateško odločitev, ki zadeva kakovost življenja vseh prebivalcev.
