Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic v intervjuju za N1 o glavnih prioritetah in reformah, ki bi jih državnemu zboru lahko uspelo sprejeti že do konca letošnjega leta.
»Največja značilnost teh trdih orehov je, da imajo dolgo in sivo brado ter da se jih doslej nihče ni resno lotil. Pri plačni reformi so bili z dialogom narejeni pomembni koraki, mislim, da bomo zadevo uspešno zaprli. Želel bi si, da poleg zahtev po boljših plačah opravimo tudi razmislek, kako bi lahko vsi zaposleni v javnem sektorju delali bolje in bili bolj učinkoviti,« pojasnjuje Sajovic.
Pri reformi plač v javnem sektorju gre sicer za zelo kompleksno reformo, ki bo odpravila nekatere ključne pomanjkljivosti trenutne ureditve: »Nadgradnja plačnega sistema bo zagotovo boljša, kot pa to, kar se je do zdaj delalo desetletja, da se je nezadovoljnim skupinam status uredil, popravil in izboljšal, hkrati pa tri druge skupine spravil v krivičen položaj.«
Zdravstvo prav tako ostaja eno izmed ključnih področij, trenutno je v pripravi 12 zakonov in zakonskih sprememb, ki so v različnih fazah postopka: »Nekateri so že v javni obravnavi, pri drugih so že pripravljena izhodišča. Naša zaveza javnemu zdravstvu ostaja. Tudi pri razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva je vlada že sprejela osnovna izhodišča, za to si moramo vzeti čas in to uskladiti z vsemi – zdravstvenimi delavci, zdravniki in pacienti. Predvsem pa mislim, da zna plačna reforma zaključiti tudi stavko Fidesa in potem nam bo vsem skupaj lažje.«
Popoplavna obnova poteka tako hitro, kot je to mogoče
Nekaj več kot leto dni mineva od lanskoletnih poplav, največje narave katastrofe, ki je kadarkoli prizadela Slovenijo: »Prizadeti sta bili dve tretjini Slovenije, več kot 150 občin, skoraj 2.000 kilometrov državnih cest, čez 1.000 kilometrov vodotokov. Število ljudi, ki so jih poplave prizadele, je bilo nekaj sto tisoč,« je spomnil Sajovic.
Poudarja, da je odziv države na poplave treba vrednotiti celostno in od prvega dne po poplavah dalje: »Zdaj smo se osredotočili samo na slabih 400 hiš. Seveda so ljudje v nezavidljivi situaciji, ampak njihovo stanje je tako težko, da je potreben strokoven razmislek. Vsi ljudje niso enotni, da bi se preselili. Življenje na poplavnih območjih poteka kolikor toliko normalno, nihče ni na cesti, pod šotorom, stroške namestitev pokriva sistem, s predplačili in cenitvami pa bo narejen velik korak in ta zgodba bo v naslednjih petih letih zaključena. Kdor je bil poplavljen, vsak dan, ko še ni dokončne rešitve, mu je težko. Sočustvujem z njimi, ampak sanacija po poplavah bo zagotovo uspešna,« poudarja Borut Sajovic.
Voljo volivk in volivcev si bomo zagotovo prizadevali uresničiti čim prej
Pred približno dvema mesecema smo volivke in volivci poleg volitev v Evropski parlament na referendumih podali mnenja še o štirih zelo pomembnih temah. Ker so bili referendumi posvetovalni, je sicer konkretne zakonske predloge s področij, ki so bila predmet glasovanja, treba še pripraviti.
»Delamo na tem, potekajo dogovori in posveti znotraj parlamentarne ravni s strokovnjaki, oblikujejo se ekipe. Prvi zakonski predlogi bodo že konec leta v proceduri. Pri zakonu o prostovoljnem končanju življenja želimo biti partner civilni družbi in krepiti razprave, da so lahko rešitve čim bolj sprejemljive in usklajene,« je dejal Sajovic.
Nekoliko več taktiziranja določenih parlamentarnih strank je pričakovati pri oblikovanju in sprejemanju ustreznih zakonskih sprememb, ki bi uvedle preferenčno glasovanje na volitvah v državni zbor: »Mi smo dali besedo volivcem, vsaka od strank pa za svoje obljube in kredibilnost jamči sama. Mislim, da bodo več težav imeli tisti, ki razmišljajo, da zaradi njihovih osebnih in lokalnih interesov, volilnih okrajev in politike stranke ni modro upoštevati volje volivcev. Nas 40 v poslanski skupini teh težav nima, je pa več možnosti za uvedbo preferenčnega glasu. Prav je, da je vsak glas državljana enakovreden in da so enakomerno razporejeni po državi,« je to vprašanje komentiral Sajovic.
Ministrica Stojmenova Duh ima podporo Svobode
V SDS so pred kratkim že drugič vložili zahtevo za interpelacijo ministrice za digitalno preobrazbo dr. Emilije Stojmenove Duh. Tudi tokrat jo bo, kot je prepričan Sajovic, prestala, saj svoje delo opravlja vestno in v skladu z zakoni, sprejetimi v državnem zboru: »V mandatu prejšnje vlade in covid krize smo razmetali denar na helikopterski način za digitalne bone, zdaj ko se je vzpostavil sistem, ki je od 13 tisoč razdelil že več kot štiri tisoč računalnikov, gremo po skupinah, pa je vse narobe. Računalniki se delijo po zakonu in natančno predpisanem postopku, vse to pa zahteva čas. Ministrica, ki uživa moje in naše zaupanje, bo računalnike v enem relativnem doglednem času razdelila. Razdelila pa jih bo tistim, ki jih potrebujejo in si jih ne morejo privoščiti, ne pa tako kot tiste konzole in slušalke, za katere smo dali bistveno večje milijone kot v tej zgodbi.«
