Državni zbor je s podporo vseh prisotnih poslank in poslancev sprejel vladno dopolnitev zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema ...

Državni zbor je s podporo vseh prisotnih poslank in poslancev sprejel vladno dopolnitev zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki prinaša rešitev za omejitev vpliva vsakokratne korekcije minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev. Banka Slovenije bo lahko po novem omejitve glede kreditov prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju. Slednji namreč za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. 

Tine Novak, poslanec Svobode: »Zagovarjam vladni zakon, saj menim, da bo okrepil učinkovitost in odzivnost Banke Slovenije pri zagotavljanju finančne stabilnosti in podpiranju trajnostne rasti slovenskega gospodarstva. Prav tako verjamem, da bo ta zakon koristil potrošnikom, saj bo povečal njihovo dostopnost do kreditov in omogočil boljše možnosti za financiranje njihovih potreb.«

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je spomnila, da je januarja letos prišlo do znatnega zvišanja minimalne plače, in to s 1074,43 evra na 1203,36 evra bruto oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto. Ker se je doslej z vsakokratnim dvigom minimalne plače povečal tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu kredite obveznosti, je januarski dvig minimalne plače pomembno zmanjšal kreditno sposobnost kreditojemalcev s prihodki med minimalno in povprečno plačo. Ministrstvo za finance je zato hitro ukrepalo in pripravilo dopolnitev zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema.

Andreja Kert, poslanka Svobode: »V Gibanju Svoboda si prizadevamo, da bi rešili situacijo, v kateri je številnim državljanom, predvsem mlajšim, onemogočen najem kredita za nakup stanovanja. Verjamemo, da bo Banka Slovenije z novo zakonsko podlago omilila pogoje kreditiranja, a na način, ki bo še vedno omogočal obvladovanje tveganj v bankah. Veseli nas, da so zakonsko rešitev podprli tudi predstavniki opozicije.« 

Sicer dopolnjen zakon jasno opredeljuje, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na zakon o izvršbi in zavarovanju ter bo lahko odslej brez kakršnegakoli dvoma določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu. Obenem bo lahko sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost. 

Tine Novak, poslanec Svobode: »Dopolnitev zakona omogoča učinkovitejše makrobonitetne ukrepe, prilagojene potrebam slovenskega bančnega sistema in finančne stabilnosti, kar pa bo prispevalo k zmanjševanju tveganja nastanka slabih terjatev. Poleg tega bo to pripomoglo k boljšemu upoštevanju zadolženosti prebivalstva, kar bo zagotovilo bolj uravnoteženo in trajnostno kreditno politiko.« 

Finančno ministrstvo je zakonsko rešitev pripravilo na podlagi dogovora z Banko Slovenije. Zadovoljstvo z zakonodajnimi aktivnostmi vlade na tem področju pa je bilo slišati tudi iz krogov komercialnih bank. 

Nikolina Prah, državna sekretarka na ministrstvu za finance: »Z novim zakonom odpravljamo trenutne nejasnosti glede vezanosti Banke Slovenije na določbe predpisov, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, s tem pa v ničemer ne posegamo v pristojnosti Banke Slovenije, da bo še naprej sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost.«

Zadnji mejnik

Klemen Boštjančič postal podpredsednik Gibanja Svoboda

Svet stranke Gibanje Svoboda je 27. marca 2024 mag. Klemna Boštjančiča imenoval za novega podpredsednika Gibanja Svoboda. Mag. Boštjančič se je tako pridružil dvema dosedanjima podpredsednikoma, poslanki Sari Žibrat in ministru Mateju Arčonu.