Državni zbor je z enotno koalicijsko podporo sprejel vladno novelo stanovanjskega zakona, ki poleg tega, da ureja položaj najemnikov oziroma nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih, zagotavlja tudi zakonsko podlago, ki bo republiškemu stanovanjskemu omogočila, da lokalnim stanovanjskim skladom in občinam ter neprofitnim stanovanjskim organizacijam podeljuje dolgoročna posojila z ugodno obrestno mero za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj.
Vladna novela udejanja sodbo ustavnega sodišča in ščiti pravico ljudi do doma
Novela prinaša zakonske rešitve, ki odgovarjajo na sodbo ustavnega sodišča in ki tudi ščitijo pravico ljudi do doma. Tako v skladu z načelom sorazmernosti ustvarja pravično ravnotežje med lastniki in najemniki denacionaliziranih stanovanj. Teh najemnikov je približno 550, v povprečju pa so stari več kot 70 let. Številni izmed njih bi se znašli v izjemno zahtevnem položaju, če bi morali z danes na jutri zapustiti stanovanja,v katerih bivajo tako rekoč večino svojega življenja.
Zakonske rešitve upoštevajo pravice tako lastnikov kot najemnikov stanovanj
Novela tako med rešitvami prinaša začasno obdobje desetih let, v katerem se lastniku denacionaliziranega stanovanja prizna doplačilo najemnine v višini razlike med neprofitno in tržno najemnino, ki ni vezano na socialno stanje najemnika. Doplačilo izplačuje stanovanjski sklad, po poteku desetletnega obdobja pa se bo najemnina oblikovala prosto. Obenem novela naslavlja pravice najemnikov stanovanj na način, da jih opredeljuje kot obvezno prednostno kategorijo prosilcev pri javnih razpisih za dodelitev neprofitnega stanovanja in javnega najemnega stanovanja, za katerega lahko zaprosijo pod posebnimi pogoji in s tem trajno rešijo svoje stanovanjsko vprašanje.
Poleg tega prenovljena zakonska podlaga stanovanjskemu skladu omogoča podeljevanje dolgoročnih posojil z ugodno obrestno mero za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Gre za enega od ukrepov, s katerim želi vlada dr. Roberta Goloba okrepiti stanovanjsko politiko. Takšne oblike financiranja bodo v državi ustvarile okolje za znatno pospešitev gradnje javnih neprofitnih najemnih stanovanj. V Sloveniji namreč vlada huda stanovanjska kriza, s katero se soočajo skoraj vsi družbeni sloji. Zato je izboljšanje kreditnih pogojev za lokalne sklade in občine nujen korak k bolj pravični in povezani družbi.
Financiranje gradnje neprofitnih najemnih stanovanj vse do prihoda zdajšnje vlade neustrezno
Financiranje gradnje neprofitnih najemnih stanovanj je bilo do prihoda zdajšnje vlade prenizko in neustrezno tudi zato, ker je bil Stanovanjski sklad RS pri podeljevanju posojil vezan na omejitve namenskega premoženja. Z novelacijo stanovanjskega zakona se je to spremilo, saj nove zakonske rešitve omogočajo ugodnejše financiranje javnih stanovanjskih projektov. V Sloveniji primanjkuje vsaj 15.000 dostopnih najemnih stanovanj, še posebej v mestnih središčih, kot so Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Celje in Novo mesto.
Kot pravi vodja poslanske skupine Svoboda mag. Boruta Sajovica, si vlada in pristojno ministrstvo zaslužita pohvalo in zahvalo, ker sta odgovorno upoštevala odločbo ustavnega sodišča in v kratkem času odpravila anomalijo, ki je bila krivična tako do denacionalizacijskih upravičencem oziroma lastnikov stanovanj kot tudi do najemnikov: »Vlada s tem sporoča, da moramo za vse v naši državi, ki so v stiski, iskati ustrezne zakonske rešitve. Vlada dr. Roberta Goloba je na področju stanovanjske politike naredila pomembne, odločne korake, med katerimi je najpomembnejši zagotovitev sredstev. V 33 letih samostojne Slovenije še nikdar in nikoli nismo imeli vsako leto sistemsko zagotovljenih do sto milijonov evrov sredstev za stanovanjsko gradnjo. To je pač treba priznati.«
Gibanje Svoboda pozorno tudi na stanovanjsko problematiko mladih
Ob tem poslanka Svobode Sara Žibrat poudarja: »Zakonske spremembe, ki smo jih sprejeli, so velik korak tudi v smeri reševanja stisk mladih, ki finančno ne zmorejo rešiti stanovanjskega vprašanja. V nadaljevanju nas čakajo še pomembne spremembe na področju omejitev kratkoročnega oddajanja in pa celostna prenova stanovanjskega zakona, ki bo med drugim prinesla podlago tudi za delovanje stanovanjskih zadrug.« Po besedah poslanke jereševanje stanovanjske problematike mladih ena od prednostnih nalog zdajšnje koalicije in tudi prioriteta podmladka Gibanja Svoboda: »V dveh letih mandata smo dokapitalizirali republiški stanovanjski sklad v višini 25 milijonov evrov letno. Tokratna novela stanovanjskega zakona pa občinam sporoča, da bodo v naslednjih desetih letih lahko z dolgoročnimi ugodnimi posojili financirale svoje stanovanjske projekte.«
Poslanka Svobode Sara Gazinkovski pa v zvezi s tem dodaja: »Stanovanjska politika naše vlade je jasna. Sistemski zakon, ki bo tudi kmalu na poslanskih klopeh, bo zagotovil financiranje in ustrezne pogoje gradnje javnih najemnih stanovanj v prihodnjih desetih letih. Lotili smo se tudi zakonodaje na področju urejanja prostora, saj se zavedamo, da so postopki umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj predolgi.«
Stanovanjski sklad RS po novem opredeljen kot javni sklad
Sicer sprejeta novela vključuje tudi novo opredelitev republiškega stanovanjskega sklada kot javnega sklada, določa število članov uprave sklada, njihov način imenovanja in razreševanja ter pristojnosti. S tem bo zagotovljen ustrezen nadzor nad izvajanjem novih nalog sklada, ki bo že prihodnje leto upravljal tudi s 100 milijoni evrov iz državnega proračuna, namenjenih obsežnemu zagonu javne stanovanjske gradnje.
