Poslanke in poslanci Svobode smo pripravili in bomo na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložili ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora in pobudo za oceno ustavnosti Poslovnika državnega zbora. Označevanje glasovnic na tajnem glasovanju je namreč neposredno vodilo v javno razkritje glasovanja poslancev. Gre za izničenje tajnosti glasovanja in nedopusten poseg v svobodo poslanskega mandata, ki jo zagotavlja ustava.
Kot je znano, so po glasovanju in izvolitvi predsednika državnega zbora v javnost prišle fotografije glasovnic, iz katerih jasno izhaja, da so bile nekatere glasovnice označene. Slovenska tiskovna agencija je ob vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo 19 glasovnic, ki izkazujejo glas podpore kandidatu Zoranu Stevanoviću, označenih z različnimi znaki, kar je glede na razdelitev poslanskih mandatov jasno pokazalo, da so bile označene glasovnice poslanskih skupin Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča, Demokrati Anžeta Logarja, Državljansko gibanje Resni.ca. Ob dejstvu, da poslanski skupini Levica in Socialni demokrati nista prevzeli glasovnic, se tako razkriva tudi, da je bilo 29 glasov »proti« kandidatu prav 29 glasov poslancev Gibanja Svoboda, ki je na državnozborskih volitvah prejela 29 mandatov, preostalih 28 glasov »za« pa je kandidat prejel iz vrst poslancev Slovenske demokratske stranke, kar se prav tako popolnoma ujema s številom mandatov, ki jih je na državnozborskih volitvah prejela ta stranka.
Označevanje glasovnic je tako neposredno vodilo v javno razkritje glasovanja poslancev, vključno z vlagatelji, torej poslanci Gibanja Svoboda, s tem pa je bilo kršeno jamstvo tajnosti volitev predsednika državnega zbora.
Ustavni red Republike Slovenije varuje svobodo poslanskega mandata kot enega izmed temeljnih elementov predstavniške demokracije, v tem okviru pa tajnost glasovanja kot ključen institucionalni mehanizem za dejansko zagotavljanje te svobode. Kršitev tajnosti glasovanja zato nujno pomeni poseg v samo jedro svobodnega opravljanja funkcije poslanca. Ne gre zgolj za tehnično ali procesno pravilo, temveč za ustavnopravno zajamčen (in varovan) element parlamentarne demokracije, ki zagotavlja, da lahko poslanec v okviru izvrševanja svojega mandata odloča izključno na podlagi lastne presoje, vesti in razumevanja javnega interesa, brez nedopustnih vplivov ali pritiskov. Na podlagi navedenega se izkaže, da kršitev tajnosti glasovanja presega raven zgolj postopkovne nepravilnosti in predstavlja poseg v ustavno varovane pravice poslanca.
Ker so bile poslankam in poslancem po našem trdnem prepričanju kratene z ustavo zagotovljene pravice, v Poslovniku državnega zbora pa v zvezi s tem obstaja pravna praznina, ustavnemu sodišču predlagamo, da pritožbo in pobudo sprejme v obravnavo in:
- razveljavi sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora in vrne zadevo v ponovljeno glasovanje državnemu zboru
- ugotovi, da je PoDZ-1 v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, ker ne ureja vprašanja, ki bi ga moral urediti, ter državnemu zboru določi rok za odpravo ugotovljene neskladnosti;
- določi način izvršitve odločbe tako, da do odprave ugotovljene protiustavnosti o pritožbi zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora odloča ustavno sodišče.
Ker menimo, da gre nedopusten pritisk na poslanke in poslance, poseg v tajnost glasovanja pa ogroža neodvisnost odločanja pri izbiri najvišjih predstavnikov države, smo se v poslanski skupini Svoboda odločili, da je treba storiti vse, vključno z uporabo vseh pravnih sredstev, da se takšna nedopustna ravnanja več ne bodo ponovila.
