Državni zbor je opravil prvo obravnavo novele zakona o osnovni šoli. Ta prinaša številne pomembne spremembe na področju osnovnošolskega izobraževanja, med drugim jasneje opredeljuje vzgojno delovanje osnovne šole, krepi varnost in zmožnost ukrepanja osebja v šolah pri obvladovanju neprimernega ali nasilnega vedenja učencev ter omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav med poukom. Državni zbor je odločil, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
Osnovna šola nima samo izobraževalne, pač pa tudi vzgojno nalogo
Osnovnošolska izobrazba je temelj izobrazbe vsakega državljana in državljanke v Sloveniji. Po drugi strani pa je osnovna šola ključna tudi z vidika vzgoje. Tudi v Svobodi smo že ves čas mandata zaznavali vse pogostejša opozorila oziroma kritike, da šola kot institucija izgublja ugled ter da učitelji niso prepoznani kot pomembni nosilci družbenega razvoja in odgovornosti.
Med drugim je težava predvsem v tem, da šole trenutno nimajo ustreznih orodij, s katerimi bi lahko ustrezno obvladovale posamezne učence, katerih vedenje in dejanja ogrožajo zdravje in varnost preostalih udeležencev v izobraževalnem procesu, ko vedenje oziroma dejanja posameznika onemogočajo nemoteno izvajanje pouka.
Novela zakona o osnovni šoli zato krepi ravno to vzgojno vlogo osnovnih šol predvsem na način, da dodatno opolnomoči zaposlene ter jim podeli dodatne pristojnosti za izvajanje vzgojnih ukrepov. Med njimi velja izpostaviti naslednje spremembe:
- Vzgojni ukrepi: po trenutni ureditvi so možnosti ukrepanja zelo omejene, izrek opomina je možen šele ob več kršitvah. Po novem zakonu se uvaja možnost izreka opomina že ob prvi hujši kršitvi, izreče pa se za dobo 12 mesecev, kar pomeni, da se lahko prenaša v naslednje šolsko leto.
- Ravnanje z nevarnimi predmeti: Če trenutno za to ni pravne podlage, bo po novem ob sumu, da ima učenec s seboj nevaren predmet, dovoljen pregled torbe ali omarice.
- Uporaba mobilnih naprav: trenutno šole same določajo pravila, po novem pa bo veljala splošna prepoved izven pedagoških namenov.
- Izostanki: Trenutno imamo t.i. »mehko ureditev«, ki jo bodo nadomestili določeni roki in sankcije ob neupravičenih izostankih.
V Svobodi tako s širitvijo pristojnosti in orodij za vzgojno delovanje želimo vrniti zaupanje in odgovornost učiteljem. Hkrati z ukrepom, ki dovoljuje pregled torb in omaric, dodatno okrepimo tudi varnost v šolskih prostorih, ki je nenazadnje prvi predpogoj za nemoten in uspešen potek izobraževalnega procesa.
Vključevanje romskih otrok
Uspešno in učinkovito izobraževanje otrok romske skupnosti zagotovo predstavlja enega glavnih izzivov trenutnega osnovnošolskega sistema. Eno od glavnih težav predstavlja neudeležba romskih otrok pri pouku, zaradi česar romski otroci praviloma osnovnošolsko izobraževanje zaključujejo s slabšim znanjem slovenskega jezika.
Pojavi se razkorak v znanju med romskimi in neromskimi otroki v nadaljevanju šolanja, kar ima za posledico predčasno opuščanje izobraževanja, ki je najverjetneje tudi posledica predhodnih neuspehov in nizke samopodobe pri romskih učencih.
Problem trenutne zakonodaje je v tem, da ne daje podlage za zbiranje in urejanje podatkov o učencih Romih, zaradi česar so vsi podatki pridobljeni na podlagi ocen in ne nujno dejanskega stanja.
Vključevanje romskih otrok z razširjenim učenjem jezika bo prispevalo k večji socialni koheziji. Romski učenci dobijo več podpore pri vključevanju in uresničevanju temeljnih pravic do izobraževanja. Novela Zakona o osnovi šoli uvaja zakonsko podlago za zbiranje podatkov ter uvaja dopolnilni pouk slovenščine za romske otroke.
Po desetletjih čakanja uvajamo dobrodošle premembe za otroke s posebnimi potrebami
Otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši se trenutno soočajo z več izzivi. Vse več je opozoril lokalnih skupnosti o potrebi po ureditvi področja brezplačnega prevoza otrok, saj obstoječi zakon ne določa natančno načinov, s katerimi se otrokom, ki so upravičeni do brezplačnega prevoza omogoča ta pravica. Zaradi tega se lokalne skupnosti poslužujejo različnih rešitev, ki pa bi morale biti opredeljene na zakonski ravni in tako bi lahko preprečili tudi vsakršno izigravanje pravil.
Nadalje učenci s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu, pravice do izobraževanja na domu ne morejo uveljavljati med šolskim letom, niti ob diagnozi, zaradi katere je smiselna in priporočljiva tovrstna oblika izobraževanja. Prav tako otroci s posebnimi potrebami z življenjsko ogrožajočim zdravstvenim stanjem nimajo pravice do spremljevalca pri šolskem prevozu.
Vse te pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje odpravlja naša novela:
- Predvideva, da lahko otroci s posebnimi potrebami uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu tudi med šolskim letom.
- Zapoveduje tudi, da mora ponudnik prevozov otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, poleg voznika zagotoviti tudi spremljevalca.
- Vsem, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja v socialnovarstvenem zavodu, kjer se pedagoške dejavnosti izvajajo skozi celo šolsko leto, se določi pravica do brezplačnega prevoza tudi v času šolskih počitnic.
S tem zakonom torej vlada dr. Roberta Goloba tudi na področju skrbi za otroke s posebnimi potrebami ureja nekatere ključne zadeve, »na katere smo starši otrok s posebnimi potrebami čakali celo 30 in več let,« kot je dejala poslanka Svobode Andreja Živic.
