Skrb za dobrobit živali ima v Svobodi zelo pomembno mesto, kar smo že večkrat v preteklosti dokazali tudi z dejanji.
Leta 2023 smo na primer z novelo zakona o zaščiti živali uzakonili ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, uzakonili prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah.
Dejstvo je, da je odnos do živali ogledalo družbe, z njim kažemo na odnos, ki ga imamo do življenja samega. Tudi zato je ukinitev baterijske reje kokoši ukrep, ki je logičen, nujen, human in ga v Svobodi podpiramo.
Kaj pomeni baterijska reja kokoši?
Rejci kokoši v Sloveniji v glavnem uporabljajo štiri osnovne sisteme uhlevitve kokoši. To so baterijska reja (reja v kletkah), talna (hlevska) reja, prosta (pašna) reja in ekološka reja.
Od vseh naštetih je ravno baterijska reja tista, ki je do kokoši najbolj neprijazna, a je na žalost tudi najbolj prostorsko učinkovita in zato privlačna za rejce. Po podatkih iz leta 2023 je nekaj manj kot 15 % oziroma 250000 vseh kokoši nesnic v Sloveniji bivalo v kletkah. Tega sistema se poslužuje 34 rejcev v državi.
Kako to izgleda v praksi? Baterijska reja je značilna postavitev tako imenovanih obogatenih kletk, ki so v vrstah zložene ena na drugo. V vsaki izmed kletk je uhlevljenih do trinajst kokoši na kvadratni meter in vsaka vrsta je lahko sestavljena iz več sto kletk.
Po sedanjih predpisih mora imeti ena kokoš v kletki zagotovljenega vsaj 600 cm2 uporabnega prostora, kar je približno velikost površine zgolj enega A4 papirja!
Kaj predvideva vladna novela Zakona o zaščiti živali?
Določa popolno ukinitev baterijske reje kokoši do konca leta 2028. Predvideno je tudi sofinanciranje za rejce, ki bodo morali prilagoditi svoj način reje in to celo v višini do 80 % naložbe.
Zakaj leta 2028 in ne nemudoma?
Zakonska novela predvideva prehodno obdobje, dolgo približno 3 leta. Gre za dobo, ki omogoča rejcem, da se pripravijo na novo ureditev, kar bodo v vsakem primeru tako ali tako verjetno storili čim prej.
Tudi na ravni EU se v zadnjih letih sprejemajo strožji ukrepi pri zagotavljanju zaščite dobrobiti države, pri čemer so prehodna obdobja navadno še daljša.
Direktiva, ki je prepovedala uporabo konvencionalnih, torej neobogatenih kletk, je na primer imela kar 13 letno prehodno obdobje. V Sloveniji smo tako s pomočjo sofinanciranja države do leta 2012 prestrukturirali vse rejce, mnogo izmed njih pa je že prešlo na hlevsko rejo in druge prijaznejše načine reje, saj povpraševanje po teh kokoših upada. S tega vidika se tudi ne pričakuje, da bi uvoz jajc baterijske reje kakorkoli ogrozil domačo proizvodnjo, poleg tega pa tudi jajca iz hlevske in baterijske reje dosegajo podobno ceno na tržišču.
Spregledati ne gre niti dejstva, da so mnogi rejci v zadnjih letih investirali v posodobljene sisteme obogatenih kletk, zdaj pa bi morali te naložbe odpisati in ponovno investirati v alternativne reje. Tudi zato predlagajo daljša prehodna obdobja in seveda pomoč pri prestrukturiranju.
Primer je kmetija iz Zgornjih Roj pri Šempetru v Savinjski dolini, ki je leta 2012 končala z 1,5 milijonsko investicijo, poleg 40% odstotkov EU sredstev je kmetija morala najeti kredit, ki ga še danes odplačuje. Nove kletke imajo amortizacijsko obdobje več kot 30 let.
Nenazadnje pa je problem, ki se ga pogosto omenja, tudi pridobitev gradbene dokumentacije, saj prehod na primer na hlevsko rejo terja spremembe pri obstoječih objektih, širitve hlevov, dograjevanje ipd. Od kmetov torej ne moremo pričakovati nemogočega, lahko pa jim pomagamo na način, da uspešno preidejo na alternativne sisteme reje in pri tem čim prej zagotovimo višji nivo dobrobiti za kokoši.
