Državni zbor je na junijskem plenarnem zasedanju sprejel tudi dva zakona, ki sta naletela na veliko zanimanje javnosti: novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ter novelo zakona o maturi. Predlog zakona o konoplji pa je uspešno prestal drugo obravnavo, končno odločitev o njem pa bodo poslanke in poslanci sprejeli predvidoma na julijski seji.
Zakon o konoplji predstavlja pomemben civilizacijski in zdravstveni korak naprej
Novi zakon naslavlja dejstvo, da je uporaba konoplje v slovenskem zdravstvu zakonsko dovoljena že od leta 2017, a sta gojenje in proizvodnja doslej ostajala neurejena. Rezultat tega je bila polna odvisnost Slovenije od uvoženih konopljinih pripravkov, ki so pogosto sintetični, dragi in slabo dostopni, bolniki pa so se zato zatekali k črnemu trgu.
Tako zakon celostno ureja gojenje, proizvodnjo, promet in nadzor nad konopljo za medicinske in znanstvene namene. Uvaja jasno vlogo Javne agencije RS za zdravila, ki bo izdajala dovoljenja za medicinske namene, ter ministrstva za zdravje, pristojnega za znanstvene namene. Zdravila iz konoplje bo mogoče predpisovati na navaden zdravniški recept, s čimer bo olajšano vključevanje v zdravljenje. Letne potrebe po konoplji bodo določene s strateškim načrtom, proizvodnja pa bo morala slediti visokim standardom kakovosti in varnosti, enakim kot pri drugih učinkovinah v zdravstvu.
Poleg tega zakon spodbuja raziskave in izobraževanje o kanabinoidih, kjer se kažejo velike vrzeli – večina zdravnikov ocenjuje, da za varno in učinkovito uporabo nima dovolj znanja. Udejanjanje zakona bo odpravilo pravno negotovost, izboljšalo informiranost in zmanjšalo družbeno stigmo, ki ovira tako paciente kot zdravstveno osebje. Zakon ne posega na področje CBD izdelkov ali samozdravljenja, ki bosta ločeno urejena v posebnem zakonu o osebni uporabi. Zakon tudi ne uvaja monopola, saj bodo dovoljenja za pridelavo in predelavo dostopna različnim podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje. S tem zakon odpira tudi priložnosti za slovensko farmacevtsko industrijo, razvoj tehnologij ekstrakcije in nova delovna mesta.
»Zakon o konoplji torej predstavlja pomemben civilizacijski in zdravstveni korak naprej. Sledil potrebam pacientov, ki so doslej zaradi neurejenosti pogosto ostajali brez pomoči ali v sivini nelegalnih virov. V Svobodi zakon vidimo kot nujen prvi korak v širši viziji nadzorovane legalizacije, ki bo v prihodnje naslovila tudi osebno rabo,« je dejala poslanka Svobode Janja Sluga.
Zakon o konoplji torej predstavlja pomemben civilizacijski in zdravstveni korak naprej.
Poslanka Svobode Sara Žibrat: »Zakon je revolucionaren tudi za gospodarstvo, saj ne predvideva monopola na področju proizvodnje in pridelave konoplje za medicinske namene, ampak bo za dovoljenje lahko zaprosilo vsako podjetje, ki bo ustrezalo zakonskim pogojem. Le-ti so seveda vezani na varnost, saj ne želimo, da bi pridelana konoplja uhajala na črni trg. Prav tako zakon odpravlja nepotrebne birokratske ovire, ki jih poznajo v državah, kjer imajo obvezen državni odkup vse pridelane konoplje.«
Zakon je revolucionaren tudi za gospodarstvo.
Novela odpravlja diskriminacijo samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah
Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki so jo pripravili poslanke in poslanci Svobode, SD in Levice, odpravlja diskriminacijo samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah. Novela namreč sledi odločbi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da dosedanja ureditev, ki tem skupinam onemogoča dostop do OBMP, ni v skladu z ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Novi zakon pa tej skupini žensk priznava enake pravice kot heterospolnim parom in uresničuje načelo enake obravnave ne glede na osebne okoliščine.
»Novela pomeni tudi simbolno priznanje raznolikih družinskih oblik, ki že obstajajo v družbi. V Svobodi poudarjamo, da zakon ne uvaja privilegijev, temveč odpravlja pravno izključenost in posodablja dostop do postopkov zdravljenja neplodnosti. Z novelo se širi krog upravičenk, zakon pa v jedru ostaja zavezan spoštovanju človekovih pravic, svobodi odločanja posameznika in temeljnim vrednotam enakosti,« je izpostavila poslanka Svobode Sluga.
Novela pomeni tudi simbolno priznanje raznolikih družinskih oblik, ki že obstajajo v družbi.
Poleg ključne ustavne uskladitve novela vsebuje tudi vrsto manjših izboljšav: uvaja jasnejše pogoje za izvajanje OBMP, posodablja pogoje za darovanje spolnih celic, razširja povračilo stroškov za darovalce in uvaja bolj premišljeno upravljanje osebnih podatkov upravičencev. Ohranjena ostaja prepoved nadomestnega materinstva, medtem ko se odpravlja dosedanja prepoved hkratne uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic.
Kot opozarjamo v Svobodi, gre za zakon, ki pomeni izpolnitev ustavne odločbe, zato zakonodajni referendum ne pride v poštev. Besedilo je bilo tudi predhodno usklajevano z deležniki, vključno z ministrstvom za zdravje in Državno komisijo za OBMP. Z novelo želi Svoboda skupaj s koalicijskima partnericama optimizirati že vzpostavljen sistem, hkrati pa odpraviti diskriminacijo, ki je številnim ženskam v preteklosti trajno onemogočila uresničevanje njihove želje po starševstvu.
Poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič: »Čeprav novela na prvi pogled ureja specifično področje – zdravljenje neplodnosti in postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo –, v resnici prinaša mnogo več. Gre za vprašanje enakopravnosti, spoštovanja človekovih pravic in predvsem zavezanosti ustavi. Gre za razumevanje, da mora družba, ki želi biti sodobna in pravična, slediti resničnim potrebam ljudi – brez diskriminacije. In očitno se tega zavedamo predvsem poslanke in poslanci koalicije, ne pa tudi v opoziciji.«
Gre za vprašanje enakopravnosti, spoštovanja človekovih pravic in predvsem zavezanosti ustavi.
Poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj: »Veseli me, da bomo v tem mandatu z novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo uresničili odločbo ustavnega sodišča ter Slovenijo s sodobno zakonodajo pridružili državam, kot so Španija, Belgija, Nizozemska in Danska. V teh državah imajo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah že dolgo enake pravice kot heteroseksualni pari.«
V teh državah imajo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah že dolgo enake pravice kot heteroseksualni pari.
Vladna novela uvaja pomembne spremembe na področju poklicne mature
Vladna novela zakona o maturi uvaja pomembne spremembe na področju poklicne mature, zlasti za dijake srednjih strokovnih šol, ki želijo nadaljevati izobraževanje na univerzitetni ravni. Poleg obstoječe štiripredmetne poklicne mature se uvaja možnost opravljanja petpredmetne poklicne mature, kjer so trije predmeti – matematika, tuji jezik in učni jezik na ravni splošne mature. Ta novost bo omogočila dijakom, da že v srednji šoli pridobijo znanja na višji ravni, potrebna za vstop na univerzitetne in enovite magistrske programe.
Zakon predvideva tudi prilagoditve v organizaciji priprave na maturo. Dijakom, ki se odločijo za zahtevnejšo, petpredmetno različico, bo njihova matična šola zagotovila dodatne učne ure za pripravo na splošnoizobraževalne predmete. S tem se uresničuje načelo enakih možnosti, saj bodo nadarjeni in motivirani dijaki imeli boljši dostop do poglobljenega znanja že znotraj svojega programa, brez potrebe po iskanju priprav drugje.
Med pomembnejšimi rešitvami je tudi uskladitev možnosti pristopa k maturi v dveh delih — po novem bodo imeli kandidati poklicne mature pravico, da poleg popravljanja negativne ocene iz prvega dela tudi izboljšajo pozitivno oceno, tako kot to že velja za kandidate splošne mature. Hkrati se zaradi zelo nizkega odziva ukinja zimski rok poklicne mature, ki je predstavljal organizacijsko in finančno breme za šole in komisije, a hkrati le skromno korist za dijake.
»Z novelo vlada odgovarja na potrebo po večji fleksibilnosti, kakovosti in pravičnosti v srednješolskem izobraževanju. Spremembe krepijo dostop do univerzitetnega izobraževanja za dijake strokovnih šol, obenem pa ohranjajo visok standard mature kot zaključnega izpita,« je poudarila poslanka Svobode Katarina Štravs. Novi model prinaša večjo izbiro, jasnejše možnosti za individualni razvoj dijakov in prispeva k posodobitvi sistema, ki se mora odzivati na izzive sodobnega časa in zahtevne cilje znanja.
Spremembe krepijo dostop do univerzitetnega izobraževanja za dijake strokovnih šol, obenem pa ohranjajo visok standard mature kot zaključnega izpita.
Poslanec Svobode Robert Janev: »Popolnoma jasno je, da v SDS in NSi nimajo resničnega interesa za znanje naših otrok. To so že dokazali v času epidemije covida-19, ko so dijake, ki so si želeli izobraževanja, kaznovali z globami. In danes se pri noveli zakona o maturi zgodba ponavlja – isti odnos, ista sramota.«
Popolnoma jasno je, da v SDS in NSi nimajo resničnega interesa za znanje naših otrok.
