Državni zbor je z večinsko podporo koalicijskih poslank in poslancev sprejel prenovljen energetski zakon, v katerega je vlada dr. Roberta Goloba vgradila vrsto novih, sodobnih rešitev na področju zelenega prehoda in energetske oskrbe. Zakon je zaradi svoje ambicioznosti deležen velike pozornosti zainteresirane javnosti, se je pa znašel tudi pod plazom zavajanj in neutemeljenih kritik. Tako je bilo iz opozicijskih vrst slišati, da naj bi vlada zeleni prehod gradila na plečih ljudi ter da naj bi šlo za poseg v svobodo izbire energenta in za napad na denarnice državljanov. »V pogovoru o energetski politiki bi morali staviti na številke, ne pa igrati na čustva,« je zato že ob začetku parlamentarne obravnave zakona opozoril premier.
Vlado zanimajo ljudje, njihovo zdravje, okolje in podnebje
Ministrski zbor je po tem, ko je veliko vsebin iz prejšnjega energetskega zakona zaživelo v ločenih zakonih, prenovil preostanek nekdaj temeljnega zakona za področje energetike, in to na način, da je zakonske določbe prilagodil potrebam zelenega prehoda. »Vlada pri zelenem prehodu stavi na konsistentne, finančno vzdržne in ob zadostnih finančnih podporah izvedljive ukrepe. Vlado zanimajo ljudje, njihovo zdravje, okolje in podnebje. V boljši zeleni jutri je treba iti z mislijo na naše otroke, vnuke in zanamce,« je bistvo vladne in koalicijske energetske politike povzela poslanka Svobode mag. Nataša Avšič Bogovič.
V štirih letih štirikrat več sredstev za subvencioniranje sodobnih kurilnih naprav
Prenovljen energetski zakona je šel čez vsa sita javne obravnave, posvetovanj in medresorske obravnave. Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra zakon vsebuje številne dobre vsebine, med drugim tudi pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije dodeljene hitreje. Prav tako prinaša podlago za pravičen prehod po opustitvi rabe premoga v Zasavski in Savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije. V štirih letih bo vlada kar za štirikrat povečala sredstva za subvencioniranje novih, sodobnih kurilnih naprav.
Uzakonjene tudi različne možnosti sistemskega blaženja energetske draginje
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Seršen je opozorila, da vedno več državljanov in podjetij prepoznava pomen zelenega prehoda in želijo k temu tudi sami prispevati, zato se odločajo za investicije: »Zakon glede tega prinaša dve pomembni novosti, ki bosta omogočili, da se investitorjem subvencije dodeljujejo hitreje in bolj učinkovito. Prva rešitev je digitalizacija in bistvena postopkovna poenostavitev dodeljevanja subvencij ministrstva in centra za podpore. Druga izboljšava pa so jasna in enostavna pravila za dodeljevanja spodbud sklada za pravičen prehod, modernizacijskega sklada in drugih skladov, preko katerih bo mogoče najboljšim investicijam zagotoviti tudi komplementarno financiranje, kar je nasploh novost in mehanizem, ki se uvaja prvič. Zakon uvaja tudi različne možnosti sistemskega blaženja energetske draginje.«
Poleg obnovljivih virov energije zakon določa tudi nizkoogljične vire
Zakon torej ureja področja upravljanja energetske politike, energetskega regulatorja, energetske infrastrukture, energetske inšpekcije, dodeljevanja spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, upravljanja kapitalskih naložb v pristojnosti vlade ter kriznih razmer na področju energije, začasno kontrolo cen energije, ki je bila v času zadnje krize urejena interventno, pa določa na sistemski način. Poleg obnovljivih virov energije zakon določa tudi nizkoogljične vire, to so jedrska energija, vodik, sintetični plin in odvečna toplota. Poleg tega je podrobneje opredeljena prednostna raba energijskih virov in energentov, s čimer želi vlada spodbuditi uporabo obnovljivih virov energije in povečati energetsko učinkovitost v stavbah ter napravah.
Energetski zakon pod plazom zavajanj in neutemeljenih kritik
»Vsaka odgovorna vlada vzporedno z uvedbo prepovedi ali omejitev ponudi nove oziroma alternativne rešitve. Prav to je storila sedanja vlada, zato ni nobenega razloga, da bi se odrekli premišljenim in učinkovitim zakonskim rešitvam,« je vsebino prenovljenega energetskega zakona komentiral poslanec Svobode Tomaž Lah. Neutemeljene kritike na račun zakona so se sicer nanašale predvsem na vgradnjo plinskih kotlov za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah, podeljevanje koncesij za distribucijo plina in vgradnjo peči na biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih. Za razliko od prvotnega predloga v zakonu ni več določbe, da v strnjenih naseljih v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb ni dovoljena vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva. »Ljudem jasno sporočamo, da je lesna biomasa vedno bila in bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, moramo pa se vsi skupaj potruditi, da so kurilne naprave, ki jih imamo za izkoriščanje tega energenta, sodobne in ne ogrožajo našega zdravja,« je že pred časom poudaril premier.
Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic: »Politična debata o prenovljenem energetskem zakonu traja že kar nekaj mesecev. Vesel sem, ker smo javnost uspeli prepričati v tisto, kar smo jasno povedali že na začetku – da bodo kljub politikantstvu opozicije slovenska drva in biomasa gorela še naprej. Celo več. Vlada namenja dodatne milijone evrov za to, da bi bilo kurjenje biomase okoljsko bolj sprejemljivo, da bi bilo manj prašnih delcev, da bi bilo manj onesnaženja okolja, in pa seveda, da bi bil izkoristek večji.«
Vlada pa je vztrajala pri določbah glede omejitve rabe plina za ogrevanje gospodinjstev, in to ne samo zaradi zelenega prehoda, temveč tudi zaradi vseevropske energetske krize, ki smo ji bili priča v letu 2022. Zakon tako določa, da vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025. V prvotnem predlogu je bil v predlogu ta datum 1. julij letos.
