Poslanke in poslanci Gibanja Svoboda so se na svojo prvo terensko sejo odpravili v občini Laško in Celje.

»Veseli me, da je ta seja potekala na relaciji Zidani Most – Rimske Toplice – Laško – Celje. Težave in tudi načrtovane projekte tega dela Slovenije namreč povezuje prav državna cesta na tej relaciji,« je opozorila naša tamkajšnja poslanka Janja Sluga, ki je bila tudi gostiteljica seje. Pri ogledu terena se je poslanska skupina srečala s predstavniki obeh občin, na čelu z županom Laškega Markom Šantejem in laškim podžupanom Marjanom Mačkoškom, ki prihaja iz Gibanja Svoboda,  ter s celjskim županom Matijo Kovačem. Pri pogovorih so sodelovali tudi predstavniki drugih pristojnih institucij, reševalcev in gasilcev. Prav tako sta svoj pogled na problematiko predstavila predsednika laškega in celjskega lokalnega odbora Gibanja Svoboda, Matej Kodrun in Primož Posinek. Seja je vključevala tudi obisk Splošne bolnišnice Celje, ki je za ljubljanskim in mariborskim kliničnim centrom tretja največja bolnišnica v državi.

Veseli me, da je ta seja potekala na relaciji Zidani Most – Rimske Toplice – Laško – Celje. Težave in tudi načrtovane projekte tega dela Slovenije namreč povezuje prav državna cesta na tej relaciji.

S tranzitnim tovornim prometom preobremenjena državna cesta od Celja do Krškega ogroža varnost Laščanov in Celjanov

Državna cesta Celje – Laško – Zidani Most – Krško je dotrajana, večinoma preozka, brez površin za pešce in kolesarje, zaradi ozke doline pa tudi tesno obdana z zgradbami. Števec prometa v Zidanem Mostu zabeleži na dan v povprečju 7500 vozil, od tega kar 1000 tovornjakov. Če upoštevamo prepoved prometa tovornjakov v nočnem času, to pomeni do 80 težkih tovornjakov na uro. V središču Laškega pa števec zabeleži v povprečju 14.000 vozil na dan, od tega 1800 tovornjakov. »V letu 2017 sem v sodelovanju z infrastrukturnim ministrstvom in ministrstvom za notranje zadeve ter policijo dosegla postavitev nove prometne signalizacije, ki prepoveduje tranzitni tovorni promet na relaciji med Celjem in Krškim ter napotuje na uporabo avtoceste.,« je spomnila Sluga. Po tej cesti tako ne bi več smela voziti tovorna vozila s preseženo maso 7500 kilogramov.

Po besedah poslanke žal v praksi ni tako. Različna obnovitvena dela na tej cesti, pa tudi druga delovišča ob njej, terjajo vožnjo tovornih vozil, ki presegajo dovoljeno maso. Praksa pa kaže tudi na številne kršitve odredbe. Večje rekonstrukcije ceste zaenkrat še niso predvidene, čakanje na srednji del tretje razvojne osi, ki je po strokovnih ocenah oddaljen vsaj 15 let, pa je občanke in občane le slaba tolažba. »Nihče ne upošteva prepovedi tranzitnega tovornega prometa na tej cesti. Celotni tranzit poteka skozi mestno središče Celja in naprej proti Laškemu, Rimskim Toplicam in Zidanemu mostu, kjer pa je kritična točka in se ves promet ustavi. Cesta je na tistem odseku namreč tako ozka, da je srečevanje tovornjakov izrazito oteženo in prihaja do zastojev. Pot se pri tem zapre tudi za intervencijska vozila, ki zato zamujajo na kraj nesreče,« je opozorila Sluga. Za čim hitrejšo in učinkovito rešitev zahtevne problematike je po besedah poslanke potrebno sodelovanje pristojnih institucij na vseh ravneh: »Nobeden od pristojnih organov tega ne more rešiti sam. Vsi se morajo povezati in uskladiti akcijo za iskanje in izvedbo rešitev. Prav to bomo poslanke in poslanci Svobode tudi predlagali.«

Laško in celjsko občino žal povezuje tudi poplavna ogroženost

Druga velika težava, ki povezuje laško in celjsko občino,  je poplavna ogroženost tega območja. »Mnogi imajo občutek, da zadnje katastrofalne poplave niso prizadele Laškega, kar pa ne drži. Ko Savinja prestopi bregove, se je težko prebiti do Laškega, kar velja tudi za novinarje, ki naj bi o tem poročali. Žal so Laščani poplavljanj že do te mere navajeni, da počakajo, dokler voda ne odteče, nato pa se lotijo sanacije. To seveda ni dobro, zato je treba udejanjiti protipoplavne ukrepe, ki jih vključuje Načrt za okrevanje in odpornost. Dva ukrepa sta predvidena prav na območju Laškega, pet ukrepov, ki bi prav tako vplivali dolvodno do Laškega, pa je načrtovanih na območju celjske mestne občine,« je pojasnila Sluga.Župana Šantej in Kovač sta našim poslankam in poslancem na terenu podrobneje predstavila te projekte. »Ugotovili smo, da je po zahtevani časovnici ostalo na razpolago malo časa za tako kompleksne projekte, zato je tudi v tem primeru potrebno tesno sodelovanje med občinami, direkcijo za vode, ministrstvi in predvsem direkcijo za infrastrukturo, ki je v teh postopkih nekakšen šibek člen, na katerega je treba biti še posebej pozoren. Moramo ujeti zahtevane roke, saj nam bo v nasprotnem primeru padel Načrt za okrevanje in odpornost,« je poudarila Sluga.

Vlada s sistemsko rešitvijo prekinila večletno čakanje na sanacijo območja stare Cinkarne

V okviru celodnevne terenske seje si je poslanska skupina Svoboda ogledala tudi območje stare Cinkarne, ki je eno od najbolj onesnaženih območij v državi, nahaja pa se na pragu središča Celja. Vlada dr. Roberta Goloba je aprila letos sprejela pomemben odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanja kakovosti okolja na tem območju. To je prvi korak k sanaciji Celjske kotline, na katero tamkajšnji prebivalci čakajo že več desetletij. Območje bo po izvedenih ukrepih sanirano do te mere, da ne bo več vpliva onesnaženih tal na podzemno in površinsko vodo. Onesnažena tla ne bodo več predstavljala tveganja za zdravje ljudi in okolje. Na tem območju bo po sanaciji možno graditi, monitoring tal in voda pa bo trajal najmanj deset let po izvedeni sanaciji. »Vlada in Gibanje Svoboda sta si močno prizadevala za sprejetje takšne sistemske rešitve. Država in občina tako začenjata usklajeno  sanacijo in revitalizacijo tega območja,« je dodala Sluga.

Vlada in Gibanje Svoboda sta si močno prizadevala za sprejetje takšne sistemske rešitve. Država in občina tako začenjata usklajeno  sanacijo in revitalizacijo tega območja.

V celjski bolnišnici pozdravili ukrepe ministrstva za zdravje

Poslanke in poslanci pa so obiskali tudi Splošno bolnišnico Celje, ki kot tretja največja bolnišnica v državi pokriva od 250.000 do 300.000  prebivalcev. »Vodstvo bolnišnice nam je predstavilo načrt dela za letošnje leto, poslovne rezultate in svoje poglede na izboljšavo javnega zdravstva. Veseli nas, da so izrazili podporo ukrepom, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje in udejanjilo z uredbo ter lani sprejetim interventnim zakonom. Predstavniki celjske bolnišnice so pozdravili tudi izhodišča za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Pri njeni dokončni pripravi bomo z veseljem prisluhnili njihovim predlogom. Prav tako podpirajo podpis pisma o nameri za ustanovitev tretje medicinske fakultete v državi, in to na Univerzi na Primorskem. Pri tem so napovedali tvorno sodelovali z novo fakulteto,« je dejala naša poslanka mag. Tamara Kozlovič, ki je tudi predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo.  Po njenih besedah bi morali javni zdravstveni zavodi v večji meri deliti in soustvarjati primere dobre prakse v dobro celotnega sistema.

Vodstvo bolnišnice nam je predstavilo načrt dela za letošnje leto, poslovne rezultate in svoje poglede na izboljšavo javnega zdravstva. Veseli nas, da so izrazili podporo ukrepom, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje in udejanjilo z uredbo ter lani sprejetim interventnim zakonom.

Sicer so na seznamu največjih investicijskih vlaganj v celjski bolnišnici nadomestna novogradnja za dotrajane objekte v izmeri okoli 25.000 kvadratnih metrov in rekonstrukcija dela objektov v izmeri približno 2000 kvadratnih metrov; ustanovitev dveh samostojnih oddelkov za nevrokirurgijo in za kardiokirurgijo, skupaj z nabavo potrebne opreme; nakup t. i. gama kamere za potrebe nuklearne medicine; energetska sanacija bolnišničnih objektov; vključenost bolnišnice v projekte investicij ministrstva za zdravje, ki se financirajo iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost; kot tudi druge pomembne investicije v medicinsko in nemedicinsko opremo ter informatizacijo bolnišnice. Finančni načrt celjske bolnišnice za leto 2024 za investicije namenja skupno nekaj manj kot 12,7 milijona evrov. Gre za lastna sredstva kot tudi sredstva ustanovitelja.

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Za svobodo in mir se je zmeraj vredno boriti
Tomaž Vesel o vlogi kandidata za evropskega komisarja
Tomaž Vesel o svojem pogledu na listo kandidatk in kandidatov Svobode
Verjamemo v enotno in solidarno Evropo