V Ljubljani je včeraj potekala okrogla miza o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kot častni gost se nam je pridružil gospod Marco Cappato, nekdanji evropski poslanec, ustanovitelj in predsednik gibanja Eumans ter aktivist za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in legalizacijo konoplje.
V razpravi, ki je sledila nagovoru gospoda Cappata, sta sodelovala Tereza Novak in mag. Dean Premik, poslanca Svobode, dddr. Andrej Pleterski iz društva Srebrna nit ter dr. Vesna Prijatelj, višja medicinska sestra, doktorica znanosti s področja informacijskih ved in podpornica pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Dogajanje v Sloveniji budno spremljajo tudi zagovorniki pravice v tujini
»Slovenja je prva država v Evropski uniji, ki je vprašanje prostovoljne pomoči pri končanju življenja dala na referendum v odločanje ljudem. Uspeh na referendumu v Sloveniji bi, vsaj tako upam, pozitivno vplival tudi na druge evropske države, kjer ta pravica še ni uveljavljena, zato tudi v tujini dogajanje v povezavi z referendumom budno spremljamo,« je poudaril Cappato, ki se zavzema za to, da bi pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja postala osnovna državljanska pravica vseh evropskih državljanov.
Kot je še izpostavil, je sicer med zagovorniki pravice čutiti pozitivno vzdušje ne zgolj zaradi referenduma v Sloveniji, pač pa tudi zato, ker bo o tej pravici junija odločala tudi Francija: »Z uspehom na referendumu bi lahko tudi majhna Slovenija vplivala tako na Evropski parlament kot na odločevalce v drugih državah. Zato si zelo želim, da bi referendum v Sloveniji uspel.«
Samo oseba sama lahko odloča o lastnem življenju
»Kakšen bo konec našega življenja ne ve nihče, strah pa nas je, da bi umirali v trpljenju in mukah. Zakon je torej zgolj navidezno namenjen eni zelo majhni skupini ljudi, a ko bomo glasovali na referendumu, bomo v resnici glasovali o lastni usodi in o možnosti, da tudi sami, v kolikor se znajdemo v težki situaciji, ko trpimo zaradi neozdravljive bolezni, lahko v miru in na dostojen način zaključimo življenje, če se tako sami odločimo,« je izpostavil dddr. Andrej Pleterski, ki je v razpravi sodeloval kot predstavnik društva Srebrna nit in kot soavtor Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Slednjega je državni zbor že obravnaval pred nekaj meseci, a smo se v poslanski skupini Svoboda odločili, da je zaradi izjemnega pomena in občutljivosti te teme prav, da ljudi o tem povprašamo na posvetovalnem referendumu: »Če se državljanke in državljani na referendumu odločijo za, bomo takoj začeli s postopkom. Zakon, ki ga je vložila Srebrna nit, je dober, je odlična podlaga za to, kar bomo počeli naprej, kakšno stvar pa lahko seveda tudi še tekom zakonodajnega postopka nadgradimo,« je pojasnil mag. Dean Premik, poslanec Svobode, ki je skupaj s poslanko Terezo Novak en od dveh ambasadorjev tega referendumskega vprašanja pri Svobodi.
Poudaril je tudi, da bi v primeru, ko bi parlament že takoj ta zakon sprejel, bi nas najverjetneje čakal zakonodajni referendum na isto temo, zato je pot, ki smo jo v Svobodi ubrali, tista, ki bo verjetno kar najhitreje pripeljala do tega, da se pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v Sloveniji uzakoni kar najhitreje.
»Gre za avtonomijo posameznika. Razumeti moramo, da lahko o lastnem trpljenju govori in odloča samo vsak sam. Mi bomo vztrajali pri tem, da bo končanje življenja lahko zgolj odločitev vsakega posameznika in da se oseba sama, ko ne gre več, odloči, kako si želi zaključiti življenje. Zakon ne vsebuje nikakršne prisile« je poudarila poslanka Svobode Tereza Novak.
»Prav bi bilo, da gredo vsi ljudje na referendum in da pokažemo, da razumemo trpljenje nekoga drugega, da vemo, kaj je to dostojanstvo človeka in da spoštujemo svobodno voljo drug drugega,« je še dodala poslanka Novak.
Svojo osebno zgodbo in pogled na pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je z obiskovalci delila dr. Vesna Prijatelj, višja medicinska sestra, ki sicer že dvanajst let živi z diagnozo rak, osem let pa z zasevki v hrbtenici in hudimi bolečinami: »Ugotovila sem, da tisti, ki zakonu nasprotujejo, ne vedo točno, kaj ta pravica pomeni, mešajo se pojmi, skrbi jih, kdo bo koga ubil, procesa umiranja pa nikakor ne poznajo in ne razumejo. Premalo so informirani. Predvsem pa bi jim svetovala, naj se tudi sami poskusijo vživeti v vlogo nekoga, ki trpi neznosne bolečine.«
