V Svobodi smo medijem in javnosti danes predstavili pisni dokument z naslovom Zaveza za strpnost in (politično) kulturo.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh ter kandidatke in kandidati Svobode za evropske volitve smo omenjeno zavezo že podpisali, v podpis pa jo bomo poslali vsem kandidatkam in kandidatom za evropske poslanke in poslance, političnim strankam oziroma vodstvom strank ter javnim funkcionarkam in funkcionarjem.

Zaveza za strpnost in (politično) kulturo

Podpisnice in podpisniki zaveze se med drugim zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic, človekovega dostojanstva, strpnemu in resnicoljubnemu demokratičnemu dialogu, enakopravnosti spolov, preprečevanju širjenja sovražnega govora, osebne diskreditacije in podpihovanja sovraštva na spletnih platformah ter strankarskih medijih.

Sovražni govor z namenom podpihovanja sovraštva vodi v spodbujanje nasilja ter spodkopavanje družbene enotnosti in strpnosti. Demokratična razprava v odprti družbi je lahko učinkovita zgolj v okviru varnega javnega prostora in strpnega dialoga. Porast sovražnega govora, ki jih omogočajo in potencirajo družbena omrežja, je postalo ena izmed najpogostejših metod širjenja razdiralne retorike na lokalni, državni, evropski in svetovni ravni, ki v naše družbe vnašajo nelagodje ter ogrožajo duševno in fizično dobrobit naših državljank in državljanov. Vsakršno spodbujanje nestrpnosti in sovražnega govora, pogosto na podlagi spola, barve kože, verske ali etnične pripadnosti ali spolne usmerjenosti, je zavržno dejanje in je v neskladju s slovensko ustavo ter kazensko zakonodajo.

Politični predstavnice in predstavniki pri tem nosimo posebno odgovornost, saj naša dejanja, odločitve in sporočila neposredno vplivajo na življenja državljank in državljanov. Menimo, da bi morali politični predstavnice in predstavniki, tudi zaradi njihovega vpliva na javni diskurz, biti dober zgled našim državljankam in državljanom, članicam in članom strank ter podpornicam in podpornikom, uporabljati spoštljivo in strpno komunikacijo ter se vzdržati vseh oblik sovražnega govora, podpihovanja sovraštva, osebne diskreditacije, seksizma, poskusov manipulacije javnosti ali zlorab družinskih članov za namen političnega obračunavanja.

Zato pozivamo vse politične stranke ter kandidatke in kandidate za evropske volitve, da se nam pridružijo pri podpisu Zaveze za strpnost in (politično) kulturo in dosledno upoštevajo njeno vsebino. Predlagamo, da nam podpisano zavezo posredujejo na naš naslov ali elektronsko pošto do prihodnje srede, 5. junija, ko bomo naredili tudi presek in javno objavili vse podpisnice in podpisnike oziroma stranke.

Sočasno napovedujemo zagon spletne kampanje, kjer se bomo na osebne sovražne komentarje neposredno odzivali s strpnim in vključujočim odgovorom, saj menimo, da lahko tako prispevamo k demokratičnemu dialogu in pomiritvi nebrzdanih negativnih čustev posameznic in posameznikov. Verjamemo, da je nestrinjanje s stališči javnih oseb mogoče izraziti s konstruktivno in nesovražno kritiko, osebne diskreditacije in sovražni govor pa moramo ustaviti.

Politično izpostavljeni članice in člani Svobode verjamemo, da se sovražni govor ne sme normalizirati ali postati nek normativ, saj marsikaterega aktivnega državljana ali državljanko odvrne od odločitve vstopa v politični prostor ali javno diskusijo. Zaskrbljeno opažamo, da so ti napadi na posameznice in posameznike tudi koordinirani in organizirani za namen ustvarjanja sovražnega ozračja, povečanja dosega na družbenih omrežjih in odvračanja pozornosti, tudi od iskanja rešitev za aktualne družbene probleme.

V Svobodi si bomo še naprej prizadevali za svobodo govora na spletu ob sočasnemu iskanju rešitev za preprečevanje sovražnega govora v okviru slovenske in evropske zakonodaje. Na evropski ravni imamo v veljavi akt o digitalnih storitvah, ki med drugim horizontalno ureja pravila moderiranja vsebin na spletu, zavezuje k odstranitvi nelegalnih vsebin in krepi varnost ter zaupanje v digitalne storitve. Omenjeni akt je Vlada Republike Slovenije v začetku leta prenesla tudi v slovenski pravni red. Prizadevali si bomo, da pristojni regulatorji ta zakon tako na evropski kot nacionalni ravni uveljavijo v celoti. Velike spletne platforme namreč trenutno zaradi pomanjkanja preverjevalcev dejstev, moderatorjev vsebin in splošnega dodeljevanja virov namreč zanemarjajo manj številčne jezike po EU, kot je slovenščina, in v praksi pa omenjena zakonodaja zaenkrat (še) ne deluje, kot je bilo zamišljeno od sprejemu. Prav tako pozivamo k hitri uveljavitvi evropske direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki na EU ravni ureja pravila za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njima, vključno s kibernetskim nasiljem nad ženskami. Pozivamo tudi k doslednemu upoštevanju Istanbulske konvencije po celotni EU. Ob tem pa si bomo za strpno demokratično družbo prizadevali tudi z drugimi ukrepi, kot so postavljanje zgleda, izobraževanjem mladih in ozaveščanjem javnosti. Na koncu namreč vse stoji in pade na integriteti človeka.

Izbor nekaterih izjav na novinarski konferenci:

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je izjavila: » Jaz bi si želela, da ženske, ki bodo prišle za mano, ne bodo deležne tolikšnega ponižanja, kot sem ga bila deležna sama. Prav pa je, da vse tiste ženske in tukaj nas je kar nekaj, ki smo se s tem soočile, ostanemo z zravnano hrbtenico in povemo, da tega ne bomo več dopustile. S tem bomo omogočili opolnomočenje vsem ženskam, da bodo lažje stopale po naši poti.«

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek: »To, da lahko na glas povemo, kar mislimo, smo kritični, dajemo pripombe, je velika pridobitev pravne države pri nas, zapisana pa je tudi kot svoboda izražanja v Ustavi. Seveda pa mora biti vse to, kritike, pripombe, ideje, povedano na dostojen način, s katerim ne žalimo nikogar. To nam manjka tako v Sloveniji kot v Evropski uniji(…) Svoboda izražanja je naša pravica. Seveda pa moramo to narediti na način, da ne posegamo v pravice in dostojanstvo drugih ljudi. Ko bomo to dosegli v Sloveniji, bo Slovenija vsekakor boljša družba, ljudje pa bodo bolj srečni.«

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh: »V Sloveniji je sovražni govor kaznivo dejanje. Večkrat se srečujemo z vprašanji kaj pa je sploh sovražni govor? Sovražni govor je natančno definiran v kazenskem zakoniku, za sankcijo pa je predpisana tudi kazen, če nekdo izvaja sovražni govor. Nedolgo nazaj smo tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo sprejeli zakon o prenosu uredbe o izvajanju akta o digitalnih storitvah, s katerim se sankcionira sovražni govor, ki je nezakonit v Sloveniji, tudi na spletnih platformah. Žal samo z zakoni in z regulacijo ne bomo uspeli doseči stanje v družbi, ki si ga želimo. Zato je potrebno sodelovanje nas vseh, potrebno je ozaveščanje, potrebno je zavedanje, da z razširjanjem sovražnega govora povzročamo veliko škodo in posledice so lahko res grozljive.«

Poslanka Evropskega parlamenta Irena Joveva: »Na tem mestu najprej javno pozivam vse spletne komentatorje, naj se prvič prenehajo zanašati na anonimnost in drugič, naj se prenehajo nanašati na poreklo, izgled, starost, otroke, laži in tako naprej. Nič nimamo proti dostojnemu  izražanju različnih stališč s konstruktivno kritiko in strpnim dialogom. Ampak v tej kampanji, vsaj na družbenih omrežjih in vsaj v mojem primeru, tega skorajda ni. Potrebno je postaviti standarde. Mi jih postavljamo in gremo tudi korak naprej. Prvič je to s poslano zavezo proti sovražnemu govoru in drugič, da bom odgovarjala na sovraštvo točno na tak način, kot mora izgledati dialog, se pravi strpno, spoštljivo in konstruktivno«.

Poslanka državnega zbora Janja Sluga: »Ko zmanjka argumentov, nastopi osebna diskreditacija, nastopi zmerjanje, klevetanje in sovražni govor. In ne glede na to, da danes stojimo tukaj pred vami tisti, ki smo malo bolj izpostavljeni, moramo nekoliko več tega prenesti, vendarle pa je naše trdno prepričanje, da ravno zato, ker smo izpostavljeni, ne smemo biti tiho, pač pa moramo s svojim zgledom opozarjati in spodbujati državljanke in državljane, da tudi oni niso tiho in da tega več ne podpirajo. Da na to opozarjajo, da tega ne prebirajo in da so kritični.«

Poslanka državnega zbora Tamara Vonta: »Kar precej časa sem del medijskega sveta z različnih perspektiv v različnih vlogah in že takrat je bilo tega, da rečem teh napadov, teh laži ter manipulacij na račun teh sprevračaj besed tudi na račun novinarjev in posebej novinark, veliko. Ampak od takrat stvari niso šle na bolje, ampak so šle precej na slabše. In to ne le pri nas, tudi v Evropi, kjer so postali dejansko napadi na novinarje nekakšna dnevna rutina (…). Gre pa za to, da vse to ustvarja neko splošno klimo v družbi, ki zagotovo ni dobra za nikogar. Danes se nekdo lahko naslaja nad tem, ko ljudje napadajo nekoga drugega. Ampak že jutri ste lahko napadeni vi. In če bomo to samo nemo opazovali, zamahnili z roko in ne ukrepali, potem se naši družbi in naši Evropi dejansko slabo piše.«

Državi sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk: »Odkar sem vstopil v slovensko javno življenje, sem prišel do enega recepta, ki se ga vedno držim. In vsakomur, ki me osebno napade ali pa žali, odgovorim na isti način. Če ne boš nehal širiti o meni laži, bom jaz začel od tebi širiti resnico. In to je do sedaj funkcioniralo.«

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Za svobodo in mir se je zmeraj vredno boriti
Tomaž Vesel o vlogi kandidata za evropskega komisarja
Tomaž Vesel o svojem pogledu na listo kandidatk in kandidatov Svobode
Verjamemo v enotno in solidarno Evropo