Državni zbor je v tem tednu podprl predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov, ki smo jih predlagali v Svobodi. Gre za
- posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,
- posvetovalni referendum o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v državni zbor in
- posvetovalni referendum o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.
V Svobodi smo prepričani, da je o takih temah, ki obravnavajo pomembna etična in moralna vprašanja, vprašanja, ki lahko pomembno vplivajo na ljudi in njihova življenja, posvetovanje z volivkami in volivci pravzaprav dolžnost.
Pristojna parlamentarna odbora sta pripravila predlog, da se referendumi izvedejo na isti dan kot evropske volitve, torej 9. junija 2024. Državni zbor bo o tem odločal prihodnji teden.
V Svobodi se nam to zdi smiselno tako z vidika stroškov kot tudi zato, da ljudi ne pošiljamo nenehno na volišča, saj bi lahko to negativno vplivalo na volilno udeležbo. Mi pa si seveda želimo, da na volišča pride čim več ljudi – tako na evropske volitve kot tudi na referendume – nenazadnje je tako na enih kot na drugih udeležba praviloma najnižja.
Ker je cilj ugotoviti, kaj želijo ljudje, kakšna je volja državljank in državljanov, je pomembno, da se potrudimo za čim višjo udeležbo. Ta odločitvam tako na referendumih kot na volitvah daje tudi večjo legitimnost.
Posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
»Menimo, da smo v Sloveniji, kot družba v letu 2024 dovolj zreli, da izvedemo družbeni dialog o vprašanju avtonomije bolnikov, ki imajo neozdravljivo bolezen in neznosno trpijo, pri odločanju o končanju svojega življenja,« je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda razlog za razpis posvetovalnega referenduma pojasnila poslanka mag. Tamara Kozlovič.
Referendumsko vprašanje se bo tako glasilo:
Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?
»Ali lahko nekdo v trenutku, ko ne vidi več izhoda, ko zaradi neozdravljive bolezni neznosno trpi, sprejme odločitev o tem, ali želi še vedno odštevati dneve, ure, minute, nekateri tudi sekunde neznosnih bolečin, neznosnega trpljenja ali pa lahko v nekem trenutku reče, da ima dovolj. Samo to je vprašanje,« je dodala poslanka Svobode in strankina kandidatka na evropskih volitvah Janja Sluga.
Hkrati so poslanke in poslanci Svobode opozorili tudi na številna zavajanja in strašenja ljudi, kar vnovič počne opozicija. »V ničemer ne posegamo v nikogaršnja osebna prepričanja, ampak želimo tistim, ki ob umiranju neznosno trpijo in želijo to agonijo zaključiti v miru in v svojem okolju, zgolj omogočiti ustrezno pomoč,« je dejala poslanka Tereza Novak.
Kot so še poudarili poslanke in poslanci Svobode, bo predlog zakona, če bodo pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja volivke in volivci na referendumu podprli, vseboval zelo strog postopek, kako do te odločitve. Vanj bodo vključene tudi močne varovalke, da ne bo možnosti kakršnihkoli zlorab.
In ne gre pozabiti, kdor želi to pravico izkoristiti, lahko to že zdaj stori v tujini, kjer je ta možnost uzakonjena, a le, če si to lahko privošči. »Največ primerov poznamo, ko so ljudje to možnost izkoristili v Švici. Ampak to so bili tisti, ki so si lahko to privoščili. Tistim, ki pa nimajo dovolj sredstev, pa preostane trpljenje, ki se ga kljub medicinski in paliativni oskrbi ne morejo rešiti. Ali je to demokratično, solidarno? Ali je to pravzaprav fer?« je tovrstne primere opisal poslanec mag. Dean Premik.
Posvetovalni referendum o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v državni zbor
»Želimo si, da imamo državljanke in državljani možnost, da odločilno vplivamo na izbiro tistega kandidata za poslanko ali poslanca, ki ga želimo. To lahko storimo s preferenčnim glasom,« je razlog za posvetovalni referendum o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah predstavila poslanka Lucija Tacer.
Trenutna ureditev na državnozborskih volitvah ljudem ne mogoča tovrstnega vpliva na odločitev, je dodala: »S preferenčnim glasom damo ljudem možnost, da obkrožijo ime kandidata za poslanko ali poslanca in ne le, da imajo možnost izbrati stranko. Tako je v praksi sedaj, obkrožimo le stranko, ime tistega, ki kandidira v našem okraju, pa nam je na nek način vsiljeno.«
Referendumsko vprašanje se bo tako glasilo:
Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?
V Svobodi smo že v svojem programu zapisali, da smo za demokratizacijo volilnega sistema, da torej zagovarjamo proporcionalni politični sistem s preferenčnim glasom. Kar omogoča, da so izvoljeni poslanci z najvišjo podporo volivcev in ne zgolj političnih strank. To smo zapisali tudi v koalicijsko pogodbo.
Preferenčni glas v slovenski volilni zakonodaji sicer ne predstavlja novosti. Glasovanje s preferenčnimi glasovi je v pri nas že uveljavljeno na volitvah v Evropski parlament in lokalnih volitvah.
»To je poskus približati politiko volivcem in jim povedati, da njihov glas šteje, zato je pomembno, da pridejo na volitve, ker vpliv imajo. To je naše sporočilo in želimo si, da ta vpliv potem tudi z veseljem udejanjajo,« pa je v razpravi pojasnila poslanka Janja Sluga.
Posvetovalni referendum o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo
»Odločili smo se, da volivkam in volivcem zastavimo dve ločeni vprašanji in pridobimo vpogled v naklonjenost ljudi k legalizaciji gojenja konoplje za medicinsko rabo, s čimer bi izboljšali dostopnost slovenskih bolnikov do konoplje, pospešili raziskovanje tveganj in učinkov kanabinoidov ter opolnomočili zdravstveno stroko za varno predpisovanje kanabinoidov. Poleg tega želimo preveriti tudi naklonjenost ljudi k legalizaciji gojenja in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo, kot je to pred kratkim storila Nemčija, razvita in napredna evropska država, po kateri se v Sloveniji tudi večkrat radi zgledujemo,« je v stališču poslanske skupine Svoboda poudarila poslanka Sara Žibrat.
Referendumski vprašanji se bosta tako glasili:
1. Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?
2. Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?
»Zakaj posvetovalni referendum? Zato, da ljudje povedo, da dajo usmeritve, da odločijo o tem, o čemer se slovenska politika ni znala odločiti že 20, 30 let,« je ob tem poudaril poslanec Svobode mag. Darko Krajnc.
Če bi ljudje to na referendumu podprli, bi lahko končno postavili tudi podlago za končanje stigmatizacije konoplje kot kulturne rastline ter določili zakonodajno osnovo, ki bo predvsem bolnikom omogočila dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega zdravila iz naravno pridelane medicinske konoplje.
Zdaj je Slovenija na tem področju v celoti odvisna od uvoza iz tujine. Uvoženi produkti, ki so na voljo, so zgolj sintetični, njihove koncentracije zdravilnih snovi pa ne dosegajo želenih vrednosti. Poleg tega so težko dostopni in dragi, zaradi težavnega uvoza pa v praksi bolj ali manj nedosegljivi slovenskim bolnikom.
Države po svetu, ki poznajo regulirano osebno uporabo konoplje, pa so najprej uredile medicinsko proizvodnjo in oskrbo s konopljo, šele v drugi fazi pa tudi regulacijo osebne rabe konoplje, to je pristop, za katerega menimo, da naj ubere tudi naša država.
Cilj mora biti, da rabo konoplje z omejeno osebno rabo naredimo varnejšo. Cilj je omejiti črni trg in kriminal, povezan z drogami, ter zmanjšati število uporabnikov prepovedanih drog. Države, ki so legalizirale konopljo tudi za osebno rabo, so ob tem hkrati uvedle tudi številne omejitve (kot veljajo za tobak in alkohol).
»Tisto, kar ljudem nudimo z referendumi, je svoboda izbire. Verjamem, da bo rezultat na referendumu mandat za to, da politika v aktualni sestavi to zadevo brez zadrege reši. Ustrezna regulacija pa bi pospešila raziskave tako o tveganjih kot tudi o koristnih učinkih uporabe konoplje,« je še dodal poslanec Krajnc.
