Poslanec Svobode in predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja v delo policije in drugih neodvisnih državnih organov Aleš Rezar v oddaji Politično.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Svobode Aleš Rezar, med drugim preiskuje tudi sume politične zlorabe Urada za preprečevanje pranja denarja, ki naj bi v času prejšnje vlade, ko je urad vodil Damjan Žugelj, nezakonito brskal po bančnih računih več kot sto ljudi in podjetij. V petek je komisija zaslišala na uradu ponovno zaposlenega uslužbenca Lea Pongračiča.

»Ponudil nam je res strokovni oris nekoga, ki še ima vpogled v dokumentacijo in raznorazne spise. Iz njegovega pričanja izhaja, da obstajajo utemeljeni sumi, da vsi postopki niso vsebovali temeljev za nadaljevanje preiskav na podlagi anonimk. Skratka, bilo je vrsto nepravilnosti samo v tem obdobju, v času, ko je vodil urad gospod Žugelj,« je pojasnil Rezar.

Skratka, bilo je vrsto nepravilnosti samo v tem obdobju, v času, ko je vodil urad gospod Žugelj

Komisija bi sicer v petek morala zaslišati tudi Damjana Žuglja, ki je torej v času nekdanje vlade Janeza Janše opravljal funkcijo direktorja urada za preprečevanje pranja denarja, in dve nekdanji uslužbenki urada, a nihče od njih ni prevzel vabila na zaslišanje, zato jih na zaslišanje ni bilo. »Gre za medijsko precej odmevno zaslišanje, zato sem prepričan, da so, četudi vabila niso prevzeli, zagotovo vedeli, da zaslišanje imajo. Je pa nekako znan ta modus operandi, predvsem večje od opozicijskih strank, da pošte pač ne dvigujejo.« Komisija je zato sprejela sklep, s katerim je predsedniku dala pooblastilo, da lahko vabila vročijo tudi s pomočjo detektiva.

V oddaji so se dotaknili tudi odreditve parlamentarne preiskave podjetja Gen-I, ki jo je zahteval državni svet: »SDS je za odreditev preiskave poiskal obvod preko državnega sveta, saj jim v opoziciji ni uspelo zagotovili dovolj podpisov. Se mi pa zdi, da je ta preiskava odrejena iz popolnoma istega razloga, kot je bil potencialno zlorabljen Urad za preprečevanje pranja denarja. Se pravi pod vodstvom največje opozicijske stranke bi želeli brskati po nekih računih oziroma po nekih podatkih.«

Prav tako je zavrnil očitke opozicije, češ da je nehigienično, da bi tako preiskovalno komisijo vodil član Svobode – glede na to, da jo je zahteval državni svet, je to namreč možno: »Če predsednik komisijo vodi objektivno, tako kot sem se sam lotil dela v svoji preiskovalki, potem tukaj ne vidim problema.«

Če predsednik komisijo vodi objektivno, tako kot sem se sam lotil dela v svoji preiskovalki, potem tukaj ne vidim problema.

V Svobodi sicer menimo, da preiskovalka, ki jo je zahteval državni svet, ni v skladu ne z zakonom, ne z ustavo. A novela zakona, ki jo je v zakonodajni postopek vložila predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič, na že odrejeno preiskavo kljub temu ne bo vplivala, kar nam očita opozicija, ampak zgolj odpravlja anomalije, na katere sta opozorila tako ustavno sodišče kot Evropska komisija: »Preiskovanci v taki parlamentarni preiskavi lahko postanejo žrtve politiziranja. Ravno zaradi tega, kar smo videli v preteklosti, zato mislim, da je ureditev tega področja povsem na mestu.«

Preiskovanci v taki parlamentarni preiskavi lahko postanejo žrtve politiziranja. Ravno zaradi tega, kar smo videli v preteklosti, zato mislim, da je ureditev tega področja povsem na mestu.

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Urška Klakočar Zupančič: Sem trn v peti
Marjan Šarec na osrednji proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Kamniku
Borut Sajovic: Kaj nam je povedal Maister?
Robert Golob: Naše prioritete so podprte in se odražajo tudi v proračunu