Na novi medicinski fakulteti predvidoma 100 vpisnih mest
Državni zbor je redno majsko zasedanje začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade dr. Robertu Golobu. Premier je tokrat odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z javnim zdravstvom in s plačami v javnem sektorju: »Zdravstvo je prva prioriteta sedanje vlade. To se ni spremenilo od prvega dne mandata, ne glede na spremembe v ekipi. To se kaže tudi v tem, da je v normativnem načrtu vlade za letošnje leto 12 zakonov s tega področja.« Za povečanje števila zdravnikov pa je napovedal odprtje tretje medicinske fakultete v državi. Po njegovih besedah bodo dogovor z Univerzo na Primorskem podpisali v sredo, prva generacija študentov pa naj bi se vpisala leta 2027. Dela bodo začeli v času te vlade, pričakuje se 100 novih vpisnih mest, denar za novo stavbo pa je v načrtu razvojnih programov za obdobje 2024-2027 že zagotovljen: »To je najboljši možen odgovor, kako bomo povečali dostopnost – da bomo v Sloveniji izšolali več zdravnikov.«
Zakon o opravljanju zdravstvene dejavnosti prinaša korenite spremembe
Med zakoni, ki jih na področju zdravstva načrtuje vlada oziroma pristojno ministrstvo, je premier še posebej izpostavil zakon o opravljanju zdravstvene dejavnosti: »Ta zakon bo v marsičem prinesel tako korenite spremembe na področju javnega zdravstva, da bo spremenil celotno krajino, celoten sistem. Zakon se namreč sooča z enim najbolj težkih izzivov, to je z dvojno prakso, ki se je v sistemu razširila preko vseh meja. Niso pa vse dvojne prakse napačne, še manj so vse škodljive. Nekatere so celo zelo koristne, in te bomo tudi vnaprej spodbujali.«
Tudi pri zdravniških koncesijah pomembne spremembe
Druga pomembna novost, ki jo je napovedal premier, je urejanje področja koncesij: »Na tem področju je bilo marsikaj pozitivnega narejenega, kakšna stvar pa tudi ne. In tisto, kar je treba prekiniti, je preprodajanje koncesij. V zadnjih letih smo bili priča izrazitemu trendu, da so se koncesije, ki jih je dobil zdravnik na podlagi svojih referenc, enostavno na trgu preprodajale dalje. Tej praksi bomo naredili konec. Ti dve spremembi bosta radikalni za delovanje našega javnega zdravstvenega sistema, zato ker bomo končno prišli do čistih računov glede tega, kdo je kje zaposlen in za koga opravlja svojo dejavnost.«
V zadnjih letih smo bili priča izrazitemu trendu, da so se koncesije, ki jih je dobil zdravnik na podlagi svojih referenc, enostavno na trgu preprodajale dalje. Tej praksi bomo naredili konec.
Plačna pogajanja v sklepni fazi, zaključek predvidoma do poletja
Pogajanja o plačni reformi so po besedah premierja v sklepni fazi. Kot je pojasnil, si želi, da bi jih do poletja uspeli zaključiti. Verjame, da bo načrt uspešen, če se ne bo »vmes poskušal rušiti na različne načine«. »Plačna reforma je nekaj, kar se lahko zgodi samo in izključno v celoti. Največji problem reforme pa je odprava plačnih nesorazmerij, ki so nastala v prejšnjih mandatih in ne v tem mandatu,« je poudaril.
Premier je izrazil pričakovanje, da bo vlada do konca maja pogajanja na stebrih, vključno z zdravstvenim sistemom, pripeljala do konca in bi pogajanja do poletja zaključili. Ob tem je izpostavil, da je glavno izhodišče plačne reforme, da nihče v javnem sektorju ne more imeti plače, ki bi bila nižja od minimalne: »Osrednje izhodišče plačne reforme, ki jo je ta vlada ponudila, in to prvič v zgodovini, je, da nihče, ki je zaposlen v javnem sektorju, ne more imeti plače pod minimalno plačo. To izhodišče je bilo že predstavljeno sindikatom in na tem izhodišču bomo vztrajali. Minimalne plače morajo biti zagotovljene vsem, ki so zaposleni v javnem sektorju. To je prvo vodilo.«
To izhodišče je bilo že predstavljeno sindikatom in na tem izhodišču bomo vztrajali. Minimalne plače morajo biti zagotovljene vsem, ki so zaposleni v javnem sektorju. To je prvo vodilo.
Vsi v javnem sektorju si zaslužijo enakopravno obravnavo
»Drugo vodilo je, da imamo s sindikati sprejet dogovor, da do septembra letos ne moremo vstopati v nobene parcialne dogovore in tudi ne bomo, saj bi s tem ogrozili pogajanja. Tretja zadeva, ki se mi zdi enako pomembna, pa je, da je treba vse skupine naslavljati enakovredno. In tu je najtežje zaradi tega, ker vsaka od njih vidi sebe kot nekoga, ki si zasluži več od drugih in je bolj enakovredna. Najboljši primer tega je prav zdravstvo, kjer ena skupina, ki je sindikalno neizmerno dobro organizirana, ki ima najete svetovalce, ki ima najete odvetnike, pač izsiljuje, da je več vredna od drugih skupin v tem istem zdravstvu,« je dejal premier.
Prav to je po njegovih besedah eden glavnih razlogov, zakaj Fides stavka – »ker so bili mladi zdravniki v primerjavi s starejšimi privilegirani, ker danes teh, ki stavkajo, ne zanima, kaj je prav, zanima jih samo to, da je nekdo drug dobil, oni pa ne. In to imenujejo nesorazmerja.« Znova je poudaril, da se bosta plačna reforma v zdravstvu in popravek plač zgodila za vse naenkrat, tako za negovalce, medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre in tudi zdravnike: »In pri tem bomo vztrajali zaradi tega, ker imamo iskren namen in tudi načrt, da izpeljemo plačno reformo.«
In pri tem bomo vztrajali zaradi tega, ker imamo iskren namen in tudi načrt, da izpeljemo plačno reformo.
Vlada uspešna tudi pri kmetijski in in migrantski politiki
Sicer se je premier v odgovorih na poslanska vprašanja dotaknil tudi vladne kmetijske politike in predloga Italije za prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo. »Sedanja vlada, tudi jaz osebno, je dosegla v Bruslju premik, ki je izrazito v korist slovenskemu kmetu. Celo kmetijske organizacije priznavajo, da je pod to vlado prišlo do premika, ker smo uspeli Bruselj prepričati v tisto, kar so leta 2021 pogajalci prezrli – da je slovensko kmetijstvo zelo specifično,« je spomnil. Glede migracij pa je zagotovil, da so stvari kljub povečanem številu prihodov pod nadzorom: »Ljudi zanima, ali so stvari pri migrantski politiki dejansko pod nadzorom. In odgovor je – da. Žal pa se tudi na tem področju sproža neizmerno število lažnih informacij, zato ker je strašenje ljudi pri tej temi najlažje.«
Predsednik vlade je še dodal, da je edina ustrezna migrantska politika skupna evropska politika na tem področju: »Pakt o migracijah je natančno to in se bo začel izvajati leta 2027. Takrat bomo dobili učinkovita orodja, ki ne bodo samo nacionalna ali pa bilateralna. Do takrat pa moramo pripraviti teren. In mi ga pripravljamo tako, da delamo skupaj s sosednjimi državami, ker je to edina pot, ki je lahko učinkovita.«
Pakt o migracijah je natančno to in se bo začel izvajati leta 2027. Takrat bomo dobili učinkovita orodja, ki ne bodo samo nacionalna ali pa bilateralna. Do takrat pa moramo pripraviti teren. In mi ga pripravljamo tako, da delamo skupaj s sosednjimi državami, ker je to edina pot, ki je lahko učinkovita.
