Naše delo še ni končano 

V Svobodi smo obljubili, da bomo delali do zadnjega dne mandata, z ukrepi, katerih temelje smo že postavili, pa nadaljevali tudi v prihodnjem mandatu.

Spremembe, na katere so ljudje in podjetja dolgo čakali  

Državni zbor je danes na izredni seji sprejel več pomembnih zakonov: sprejeta je soudeležba delavcev pri dobičku podjetij, novela zakona o voznikih, novela zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije, Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Zakona o zdravstveni negi in babištvu, razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške premogovne regije, Novo mesto pa je danes tudi uradno dobilo svojo univerzo.  

Dobiček delavcem  

V Svobodi smo prisluhnili gospodarstvu. Sprejet je zakon o soudeležbi delavcev pri dobičku podjetij. Ta omogoča podjetjem, da svoj uspeh delijo z vsemi, ki ga soustvarjajo.  

Podjetja lahko zaposlenim razdelijo do 33 % dobička (prej 20 %) in do 20 % mase plač (prej 10 %). Celoten znesek si lahko podjetje že prvo leto v celoti zniža od davčne osnove, izplačila tudi niso obremenjena s prispevki in se ljudem ne štejejo v dohodnino.  

»Slovenija lahko svoj gospodarski potencial v celoti uresniči le, če uspešnim in rastočim podjetjem omogočimo, da del dobička delijo tudi z zaposlenimi, ki ga ustvarjajo. Delo in znanje zaposlenih sta temelj rasti dobičkonosnosti podjetja, kot tudi večje konkurenčnosti. Zato je ključno, da se priznanje ne izraža le v besedah, ampak tudi v ustreznem nagrajevanju. Sprejeti zakon tako omogoča davčno ugodnejše delitev uspeha podjetja z vsemi njihovimi zaposlenimi, ki seveda ta uspeh soustvarjajo,« je glede sprejetega zakona povedala poslanka Svobode Andreja Kert.  

Slovenija lahko svoj gospodarski potencial v celoti uresniči le, če uspešnim in rastočim podjetjem omogočimo, da del dobička delijo tudi z zaposlenimi, ki ga ustvarjajo.

Udeležba zaposlenih pri dobičku krepi motivacijo in pripadnost delavcev, hkrati pa podjetjem prinaša ugodnejšo davčno obravnavo ter večjo konkurenčnost.  

Dovolj strahu in nepotrebnih poškodb – prepovedujemo pirotehniko 

Vsako leto znova, ne glede na opozorila, beležimo poškodbe, opekline, amputacije prstov, poškodbe obraza, sluha in vida zaradi pirotehnike. Vsako leto vsaj en mlad človek ostane trajni invalid. V Svobodi smo podprli zakon, ki uporabo pirotehničnih sredstev za fizične osebe prepoveduje.  

»Ključno sporočilo je jasno: pirotehnika v Sloveniji ni zaželena, saj preveč negativno vpliva na zdravje ljudi in na živali, tudi na okolje. Prazniki bodo v prihodnje zato mirnejši, varnejši in bolj prešerni za vse,« je poudarila poslanka Svobode Tereza Novak.  

Ključno sporočilo je jasno: pirotehnika v Sloveniji ni zaželena, saj preveč negativno vpliva na zdravje ljudi in na živali, tudi na okolje. Prazniki bodo v prihodnje zato mirnejši, varnejši in bolj prešerni za vse.

Za kategorijo F1, ki je zaradi spoštovanja evropskih pravil ne prepovedujemo, pa se zavezujemo, da si bomo v Svobodi prizadevali, da pride do njene prepovedi tudi na evropski ravni.    

Novo mesto dobilo svojo univerzo  

Novo mesto bo dobilo svojo univerzo! Ta bo predvidoma zaživela z novim študijskim letom 2026/2027. Številni pobudniki iz lokalnega okolja, civilne družbe ter akademskega in gospodarskega prostora so si za to prizadevali vrsto let. V Svobodi smo poslušali in ukrepali.   

Novo mesto se je v zadnjih letih uveljavilo kot pomembno gospodarsko in razvojno središče, kar dodatno upravičuje krepitev njegovega izobraževalnega in raziskovalnega potenciala.  

»Krepitev javnega šolstva je tudi ena naših prioritet v tem mandatu in z ustanovitvijo Univerze v Novem mestu to jasno kažemo. Mi tega nismo delali s figo v žepu, kot se je to dogajalo v preteklih 30 letih. Univerza v Novem mestu, ustanovljena danes, bo združila vse fakultete v Novem mestu. Kar se leta in leta ni dalo. Seveda ne, ker je bilo toliko različnih interesov. Ponosna sem na vlado dr. Roberta Goloba, na resorno ministrstvo in tudi na svojo poslansko kolegico Jožico Derganc, ki prihaja iz Novega mesta in je na to temo ves čas mandata opozarjala in se za to aktivno zavzemala,« je povedala vodja poslanske skupine mag. Nataša Avšič Bogovič.  

Krepitev javnega šolstva je tudi ena naših prioritet v tem mandatu in z ustanovitvijo Univerze v Novem mestu to jasno kažemo. Mi tega nismo delali s figo v žepu, kot se je to dogajalo v preteklih 30 letih. Univerza v Novem mestu, ustanovljena danes, bo združila vse fakultete v Novem mestu.

»Novo mesto in jugovzhodna Slovenija si zaslužita javno univerzo. Gre za dobrobit gospodarstva, za celotno regijo, predvsem pa za mlade in njihovo prihodnost. Gre za odločitev, ki presega politiko. Nismo potrdili le ustanove, potrdili smo tudi zaupanje v znanje, razvoj, regijo. To skupna zmaga, zmaga razuma, vztrajnosti in vizije,« pa je po potrditvi odloka poudarila Derganc. 

Prvič sistemski zakon za zdravstveno nego in babištvo  

Zdravstvena nega in babištvo sta temeljni steber sistema zdravstvenega varstva. Opravljanje njihovih nalog ustvarja stabilno, varno in organizirano okolje, ki omogoča nemoteno delovanje drugih poklicnih skupin v zdravstvu. V številnih državah sveta so zaposleni v zdravstveni negi in babištvu že dolgo prepoznani kot temeljni varuhi javnega zdravja, pri nas pa njihovo delo in položaj ni dobro zakonsko urejen. To v Svobodi sedaj spreminjamo.  

»Zdravstvo je ves čas naša glavna prioriteta. Na tem področju se nismo ustrašili niti najhujših izzivov in smo si upali zagristi v marsikatero kislo jabolko ter urediti stvari, ki jih prej desetletja ni nihče. Ena takih je bila priprava in sprejem sistemskega zakona o zdravstveni negi in babištvu, za kar so si številni deležniki prizadevali že desetletja,« je v stališču poudaril poslanec Svobode mag. Rastislav Vrečko.  

Zdravstvo je ves čas naša glavna prioriteta. Na tem področju se nismo ustrašili niti najhujših izzivov in smo si upali zagristi v marsikatero kislo jabolko ter urediti stvari, ki jih prej desetletja ni nihče. 

Z novim zakonom tako: 

• Prvič doslej sistemsko in celovito urejamo področje zdravstvene nege in babištva – z jasnimi pravili, odgovornostmi in kariernimi potmi. 

• Uvajamo strokovni izpit in obvezno strokovno usposabljanje (3–12 mesecev) za varno in kakovostno vključevanje v delo. 

• Vzpostavljamo dve licenci, osnovno in specialistično, ter državno financirane specializacije glede na potrebe javnega zdravstva. 

• Omogočamo prenos določenih nalog na visoko usposobljene specialiste zdravstvene nege, s čimer razbremenjujemo zdravnike in izboljšujemo dostopnost storitev. 

• Krepimo vlogo zdravstvene nege v javnih zavodih z obveznim vodstvenim mestom za to področje. 

• Jasno urejamo varnost zaposlenih: možnost odklonitve storitev ob nasilnem vedenju pacienta ob upoštevanju protokolov. 

»Po 30 letih zanemarjanja smo se celovito lotili zdravstva, to pa niso zgolj zdravniki, ampak v veliki meri tudi področje zdravstvene nege in pa babištva. To smo v preteklosti pogosto zanemarjali. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem tistim, ki skrbijo za naše zdravje v ambulantah, bolnišnicah, porodnišnicah, na terenu, pa tudi v domovih starejših občanov,« je poudaril poslanec Svobode mag. Dean Premik.  

Po 30 letih zanemarjanja smo se celovito lotili zdravstva, to pa niso zgolj zdravniki, ampak v veliki meri tudi področje zdravstvene nege in pa babištva.

Država, bližje ljudem  

»Upravne storitve približujemo našim prebivalkam in prebivalcem, še posebej tam, kjer je oddaljenost upravne enote ovira. To je dober zakon, namenjen ljudem. Vesel sem, da storitve približujemo ljudem in dodatno osmišljamo poštne poslovalnice,« je o zakonu, po katerem bo del enostavnejših upravnih opravil lahko izvedenih na poštnih okencih, povedal poslanec Dušan Stojanovič. 

Upravne storitve približujemo našim prebivalkam in prebivalcem, še posebej tam, kjer je oddaljenost upravne enote ovira. To je dober zakon, namenjen ljudem. Vesel sem, da storitve približujemo ljudem in dodatno osmišljamo poštne poslovalnice,

Z omenjenim zakonom želimo v Svobodi doseči, da lahko ljudje nekatere upravne postopke opravijo v eni izmed 286 poštnih poslovalnic po Sloveniji. Nobena upravna enota ne bo zaradi tega ukinjena, bo pa ljudem na voljo več »državnih okenc,« ki bodo tudi bližje njihovemu domu.  

V Sloveniji na upravnih enotah na primer vsako leto opravimo:  

• več kot 110.000 prijav na vozniški izpit, 

• več kot 100.000 digitalnih identitet, 

• tisoče postopkov osebnega dopolnilnega dela. 

To so rutinski postopki, ki jih lahko opravljamo tudi na pošti. 

»Prenos nekaterih upravnih nalog na Pošto Slovenije pomeni širšo dostopnost storitev zlasti v manjših krajih in na podeželju, kjer je pošta pogosto edina državna kontaktna točka. Stranska posledica takšnega delnega prenosa upravnih nalog lahko tudi pomeni, da se bo trend zapiranja poštnih poslovalnic bistveno upočasnil,« je glede sprejetega zakona dejal poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj.  

Prenos nekaterih upravnih nalog na Pošto Slovenije pomeni širšo dostopnost storitev zlasti v manjših krajih in na podeželju, kjer je pošta pogosto edina državna kontaktna točka.

Pospešen razvoj celotne Slovenije in novo poglavje za Savinjsko-Šaleško regijo  

Sprejet je zakon o Skladnem regionalnem razvoju Slovenije. Ta prinaša prehod iz neusklajenega in razpršenega v usklajen, dolgoročen razvojni model, ki je usmerjen v ekonomsko preobrazbo vseh regij v Sloveniji. Zasleduje boljše povezovanje države in regij ter natančno opredeljenost odgovornosti za učinkovitejšo porabo javnih sredstev, hitrejše ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in sistematično zmanjševanje razvojnih razlik. 

»Ta zakon je zelo pomemben tudi za zasavsko regijo zelo. Nenazadnje smo se trije zasavski poslanci aktivno, zavzemali, da ta regija ne bo pozabljena. S tem zakonom se odpirajo vrata do več sredstev tudi za zasavsko regijo, za več projektov in več priložnosti za dolgoročni razvoj. To pomeni več vlaganj v infrastrukturo, več podpore podjetništvu, več možnosti za nova delovna mesta in več priložnosti za mlade, da svojo prihodnost gradijo doma,« je podporo zakonu pozdravil zasavski poslanec Svobode Teodor Uranič.  

Ta zakon je zelo pomemben tudi za zasavsko regijo zelo. Nenazadnje smo se trije zasavski poslanci aktivno, zavzemali, da ta regija ne bo pozabljena. S tem zakonom se odpirajo vrata do več sredstev tudi za zasavsko regijo, za več projektov in več priložnosti za dolgoročni razvoj.

Sprejeli pa smo tudi zakonsko podlago za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije: »Poleg Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in interventnega zakona o Termoelektrarni Šoštanj je to še tretji zakon iz paketa za naslavljanje preteklih slabih odločitev, posledic teh odločitev in poti izstopa iz premoga. Ta zakon in celoten že sprejeti zakonodajni paket izražata odgovornost in zavezanost te koalicije k pravičnosti do ljudi. Državljani in zaposleni ne smejo nositi posledic preteklih napačnih političnih odločitev, prav tako ne smejo biti tisti, ki bi nosili največje breme zelenega prehoda. Naša dolžnost je, da jih v tem procesu zaščitimo ter zagotovimo, da bo prehod pravičen, socialno vzdržen in usmerjen v prihodnost,« je povedal poslanec Svobode Miha Lamut.  

Državljani in zaposleni ne smejo nositi posledic preteklih napačnih političnih odločitev, prav tako ne smejo biti tisti, ki bi nosili največje breme zelenega prehoda. Naša dolžnost je, da jih v tem procesu zaščitimo ter zagotovimo, da bo prehod pravičen, socialno vzdržen in usmerjen v prihodnost,

Zakon je torej namenjen omilitvi posledic postopnega izstopa iz premoga, saj bo predčasno zaprtje Premogovnika Velenje prineslo izgubo 5000 delovnih mest. Predvideva 10-letni program razvojnega prestrukturiranja, strateške projekte trajnostnega razvoja, med katerimi je prenova sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, preureditev energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj na obnovljive vire energije, strateški projekt Dolina zagonskih in hitro rastočih podjetij, ohranitev delovanja Muzeja premogovništva Slovenije ter razvoj kulturnega in kreativnega sektorja.