Predsednik SDS Janez Janša je nedavno napovedal dražbo svojih osebnih predmetov, da bi zbral sredstva za plačilo sodnih stroškov v višini približno 30.000 evrov, ki so mu bili naloženi zaradi izgubljene odškodninske tožbe v zadevi Patria. Poteza je sprožila val ogorčenja, in ni čudno, saj premožen politik izkorišča dobrodelnost in solidarnost za lastno finančno korist.
Najprej je treba jasno povedati: Janez Janša ni žrtev sodstva in ni človek, ki bi bil v finančni stiski. Je pa gotovo nekdo, ki je računal s tem, da ima dovolj veliko moč, dovolj vpliva, dovolj denarja za dovolj dobre odvetnike, da ne bo nikoli prišlo do obsodbe v njegovo škodo. No, kljub velikemu trudu prav tega politika, da razkroji pravno državo, imamo še vedno neodvisno sodstvo, ki je sposobno klub manevrom zvitih odvetnikov in političnih pritiskov soditi neodvisno, v skladu s pravnim redom v Sloveniji.
No, kljub velikemu trudu prav tega politika, da razkroji pravno državo, imamo še vedno neodvisno sodstvo, ki je sposobno klub manevrom zvitih odvetnikov in političnih pritiskov soditi neodvisno, v skladu s pravnim redom v Sloveniji.
Mogoče pa se je pri teh pravnih manevrih celo zavedal, da ni vsemogočen, da ni nad zakonom in, da slej ko prej pride tudi zanj račun za manevre pri izogibanju sodnega postopka pa se je v svoji maniri velike žrtve zlobnih državljanov in sodstva na to požvižgal, saj lahko vedno znova odigra izpiljeno življenjsko vlogo žrtve in s hudo manipulacijo iztisne denar za plačilo svojih neuspešnih dejanj iz ljudi, s katerimi že trideset let manipulira.
Prihodki Janeza Janše iz politike, vključno s poslansko plačo, pokojnino in prihodkov od izdaje knjig, so večkratnik povprečne plače slovenskih delavcev. Na vprašanja o natančnih prihodkih je vedno skrivnosten, a podatki kažejo, da njegova bruto plača poslanca znaša več tisoč evrov na mesec. Kaj pa prihodki od prodaje knjig ter predsedovanje stranki SDS? Tudi ti so obogatili njegovo blagajno, a o tem seveda molči, ljudje ne smejo vedeti kaj ima, sicer ta manipulativna igra ne bi bila več mogoča.
Zdaj, kljub vsem tem virom dohodka, Janša organizira dražbo in to ne z jasnim namenom povečanja svojih prihodkov, kar je legitimno početje, pač pa pod krinko žrtve sistema, da bi navadni ljudje namesto njega plačali njegove sodne stroške. Nesprejemljivo, sprevrženo, zaničevalno in do konca neokusno.
Solidarnost je vrednota, ki v sebi nosi izjemno človekoljubni naboj in ni namenjena temu, da se premožni politiki manipulativno poigravajo z ljudmi in prosjačijo javnost za pomoč, ko morajo poravnati svoje osebne dolgove.
Solidarnost je vrednota, ki v sebi nosi izjemno človekoljubni naboj in ni namenjena temu, da se premožni politiki manipulativno poigravajo z ljudmi in prosjačijo javnost za pomoč, ko morajo poravnati svoje osebne dolgove.
Solidarnost in dobrodelnost sta namenjeni tistim, ki so v stiski in potrebujejo pomoč skupnosti. Ko premožen politik, kot je Janša, organizira dražbo za pokritje osebnih sodnih stroškov, to predstavlja zlorabo teh vrednot. Namesto da bi iz lastnih sredstev poravnal svoje obveznosti, se zateka k javnosti, kar je nesprejemljivo in kaže na pomanjkanje dostojanstva ter spoštovanja do tistih, ki resnično potrebujejo pomoč. Janševo ravnanje kaže na popolno pomanjkanje moralnih vrednot in etičnih načel. Zdi se, da je pripravljen storiti prav vse za lastno korist, ne glede na posledice za druge. Njegov poskus izkoriščanja dobrodelnosti je ciničen udarec vsem tistim, ki se v Sloveniji vsakodnevno borijo za dostojno življenje.
Janševo ravnanje kaže na popolno pomanjkanje moralnih vrednot in etičnih načel. Zdi se, da je pripravljen storiti prav vse za lastno korist, ne glede na posledice za druge. Njegov poskus izkoriščanja dobrodelnosti je ciničen udarec vsem tistim, ki se v Sloveniji vsakodnevno borijo za dostojno življenje.
Janša je bil trikrat izvoljen za predsednika vlade. Slovenci smo se dolžni pogledati v ogledalo in se vprašati: kako smo lahko dopustili, da takšen človek trikrat vodi državo? In zakaj mu še vedno dovoljujemo, da s svojimi ekscesi blati vrednote, na katerih naj bi temeljila naša skupnost?
Janša ni simbol solidarnosti, ampak nasprotje vsega, kar solidarnost predstavlja. Njegova dražba ni nič drugega kot resen udarec v obraz vsem, ki se borijo za dostojno življenje. Čas je, da mu kot družba pošljemo jasno sporočilo: solidarnost ni igrača za bogate politike.
Ne smemo sprejeti, da je takšno obnašanje normalno in sprejemljivo. Dovolj je normalizacije tovrstnega obnašanja. Če človek res ne pozna meja, jih mora zanj postaviti javnost.
