Z novim kompetenčnim centrom do večjih razvojnih možnosti za oljkarstvo
Slovensko oljkarstvo je dočakalo v marsičem prelomni dogodek. Na Plavjah, v Mestni občini Koper, so namreč položili temeljni kamen za začetek gradnje Kompetenčnega centra za oljkarstvo in druge mediteranske kulture Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper. Na pomen projekta so vseskozi opozarjali in si zanj prizadevali člani strankinega koprskega lokalnega odbora skupaj s poslanci Svobode, na čelu z istrskima poslancema mag. Tamaro Kozlovič in Robertom Janevom. »Slovenija se bo s kompetenčnim centrom postavila ob bok najuglednejšim evropskim institucijam na področju oljkarstva. Novi center bo ključnega pomena za prilagajanje slovenskega kmetijstva podnebnim izzivom, za spodbujanje trajnostnih praks ter za ohranjanje naravne in kulturne dediščine slovenskega Mediterana in Istre,« poudarja Kozlovič. Janev pa opozarja: »Oljkarstvo je del naše istrske identitete in prepričan sem, da bo center zagotovo pripomogel k ohranjanju in razvoju le-te.«
Oljkarstvo je del naše istrske identitete in prepričan sem, da bo center zagotovo pripomogel k ohranjanju in razvoju le-te.
Slovesne položitve temeljnega kamna sta se med drugim poleg predstavnikov koprske občine in ZRS na čelu z županom Alešem Bržanom in direktorjem dr. Radom Pišotom ter poslancev Kozlovič in Janev udeležila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić in visokošolski minister dr. Igor Papič. »Oljka je simbol Sredozemlja in hkrati naše zgodovine, kulture ter življenja na Primorskem. Kljub majhnosti naših oljčnikov nas prav to povezuje in krepi – samooskrbni pridelovalci skrbijo za pokrajino, tržni oljkarji pa s svojo predanostjo ustvarjajo vrhunska olja, ki jih cenimo doma in po svetu,« je v nagovoru izpostavila Čalušić, ki si je še kot poslanka Svobode prizadevala za izgradnjo kompetenčnega centra.
Kljub majhnosti naših oljčnikov nas prav to povezuje in krepi – samooskrbni pridelovalci skrbijo za pokrajino, tržni oljkarji pa s svojo predanostjo ustvarjajo vrhunska olja, ki jih cenimo doma in po svetu.
Novi center bo združil znanje mladih strokovnjakov in izkušnje starejših generacij
Po besedah ministrice bo novi center prostor, kjer se bosta srečevala znanje mladih strokovnjakov in izkušnje starejših generacij: »Skupaj bomo združili tradicijo in sodobne pristope, da bomo še bolj trajnostno in uspešno razvijali naše oljkarstvo, saj je sprememba edina stalnica tako v življenju kot v kmetijstvu.« Sicer je vlada na pobudo ministra Papiča nedavno izgradnjo kompetenčnega centra za oljkarstvo in druge mediteranske kulture uvrstila v Načrt razvojnih programov (NRP) 2024-2027. Papič je v nagovoru zbranim na slovesnosti na Plavjah dejal: »Namen investicije je zagotoviti ustrezne prostore in zemljišča, ki bodo omogočili nemoteno delovanje tako Inštitutu za oljkarstvo kot Centru mediteranskih kultur ZRS.«
Namen investicije je zagotoviti ustrezne prostore in zemljišča, ki bodo omogočili nemoteno delovanje tako Inštitutu za oljkarstvo kot Centru mediteranskih kultur ZRS.
Vrednost projekta ocenjena na dobrih 4,6 milijona evrov
Z novogradnjo bo ZRS pridobil 1660 kvadratnih metrov bruto površin za delovanje Inštituta za oljkarstvo, za njegove raziskovalne in akreditirane dejavnosti, in to z raziskovalnim laboratorijem, s tehnološkim laboratorijem, kontrolnimi laboratoriji, z oljarno in s kabineti za zaposlene. Po navedbah ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je ocenjena vrednost projekta nekaj več kot 4,6 milijona evrov. Delež lastnih sredstev ZRS bo znašal nekaj manj kot 39.000 evrov, vsa ostala sredstva pa bo prispevala država – od tega v letu 2024 v višini 200.000 evrov, v letu 2025 v višini dobrih treh milijonov evrov, v letu 2026 pa bo prispevala skoraj 1,4 milijona evrov.
Odprtje novega centra predvideno za leto 2026
Vodja lokalnega odbora Svobode Mateja Hrvatin Kozlovič, ki je tudi podžupanja Mestne občine Koper, je spomnila, da je zagotovitev sodobne infrastrukture za nadaljnji razvoj oljkarske panoge podprla tudi občina, ki je decembra 2022 koprskemu ZRS za stavbo in zemljišče nekdanje karavle na Plavjah, kjer bo zrasel center za oljkarstvo, podelila brezplačno stavbno pravico za obdobje 40 let. Za projekt je že izdelana investicijska dokumentacija in pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. V kratkem bo izpeljano javno naročilo za izgradnjo objekta, prihodnje leto in v letu 2026 pa bo potekala gradnja objekta s komunalno opremo. V letu 2026 se bo z vgradnjo notranje opreme, zunanjo ureditvijo in s pridobitvijo uporabnega dovoljenja projekt tudi zaključil, kar veseli tudi Matjaža Čoka, vodjo svetniškega kluba Svobode in predsednika Krajevne skupnosti Škofije, v katero sodi pomembna pridobitev
Pomanjkanje ustrezne infrastrukture dolga leta ovira za razvoj slovenskega oljkarstva
Čeprav Slovenska Istra in Goriška že od antike slovita po oljkarstvu, je panoga v Sloveniji po navedbah ZRS dolgo trpela zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture in sistematične podpore. Da bi se to spremenilo, so od leta 2010 naprej v okviru Inštituta za oljkarstvo potekale številne aktivnosti za združitev raziskovalnih nalog in strokovnih aktivnosti, a do vzpostavitve skupne institucije za oljkarstvo ni prišlo. Je pa inštitut uspešno deloval s številnimi nacionalnimi in evropskimi projekti ter si pridobil ugled v mednarodnem prostoru. Laboratorij je postal edini uradno imenovani laboratorij za ugotavljanje kakovosti in pristnosti oljčnega olja v Sloveniji, pridobil je status nacionalnega referenčnega laboratorija za to področje ter se uvrstil med pooblaščene laboratorije Mednarodnega sveta za oljke. Z izgradnjo novega centra bo ZRS okrepil svoje raziskovalne zmogljivosti, povečal tržne dejavnosti ter dvignil konkurenčnost slovenskega oljkarstva in našega sredozemskega kmetijstva.
Domačega oljčnega ni veliko, je pa zaradi geografske danosti visoko kakovostno
Sicer ima pridelava oljk za slovenske pridelovalce velik tržni potencial. V zadnjih letih se povečujejo z oljčniki zasajene površine, povečuje pa se tudi ekološka pridelava. Potrošniki pogosteje povprašujejo po oljčnem olju, zato narašča njegova poraba v gospodinjstvih. Po podatkih vladnega portala skupna površina oljčnikov v Sloveniji predstavlja 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v Slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavi in na Krasu. Prav na slednjih območjih bi želeli postaviti še več novih nasadov. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami se bo skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3000 hektarjev. Za slovensko oljkarstvo so značilna majhna kmetijska gospodarstva – 75 odstotkov kmetijskih gospodarstev ima manj kot 0,3 hektarja oljčnikov – in razdrobljenost oljčnikov. Kljub količinsko nizki pridelavi pa posebno geografsko območje gojenja oljk omogoča pridelavo visoko kakovostnega olja z zaščiteno označbo porekla (ZOP).
