Poleg evropskih volitev 9. junija še trije posvetovalni referendumi
Državni zbor je za dan treh posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za državnozborske volitve ter o gojenju in posedovanju konoplje določil 9. junij, ko bodo potekale tudi evropske volitve. Prav v Gibanju Svoboda smo vseskozi zagovarjali, da je hkratna izvedba volitev in referendumov iz več razlogov optimalna rešitev. Sicer je v demokraciji posvetovanje z volivkami in volivci o temah, ki obravnavajo pomembna etična in moralna vprašanja, politična dolžnost.
Hkratna izvedba volitev in referendumov smiselna tako zaradi stroškov kot udeležbe
V Svobodi si želimo, da na volišča pride čim več ljudi – tako na evropske volitve kot tudi na vse tri posvetovalne referendume. Nenazadnje je tako na enih kot na drugih udeležba praviloma najnižja. Ker je cilj ugotoviti, kaj želijo ljudje, kakšna je volja državljank in državljanov, je pomembno, da se potrudimo za čim višjo udeležbo – ta odločitvam daje tudi večjo legitimnost. Izvedba volitev in referendumov na isti dan je smiselna tako z vidika stroškov kot tudi zato, da ljudi ne pošiljamo nenehno na volišča, saj bi lahko to negativno vplivalo na udeležbo.
Poslanka Svobode Lucija Tacer: »Ker je cilj ugotoviti, kaj ljudje želijo, kakšna je volja državljank in državljanov, je pomembno, da se vsi potrudimo za čim višjo udeležbo. Ta odločitvam, ki bodo plod tako referendumov kot volitev, daje tudi večjo legitimnost.«
Pri najpomembnejših družbenih odločitvah velja preveriti mnenje državljanov
Pod predlog za posvetovalni referendum o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je podpisala koalicija, predloga za referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za državnozborske volitve ter o gojenju in posedovanju konoplje pa sta prišla iz Svobode. Volivke in volivci bodo odgovorili na vprašanja:
»Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«
»Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?«
»Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene? Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?«
Kot predlagatelji posvetovalnih referendumov smo v Svobodi prepričani, da nekaterih najpomembnejših družbenih odločitev ni mogoče sprejemati samo preko političnih predstavnikov, ampak je treba tovrstne odločitve, še posebej če presegajo sedanje generacije in imajo velik vpliv na prihodnje, prepustiti državljanom. In namen referenduma, ki sodi med ustavne institute neposredne demokracije, je prav to – da se državljani neposredno izrečejo o določenem vprašanju. Državljani se zagotovo zavedajo, kako pomemben je referendum za demokratično uveljavljanje njihovih družbenih interesov. Predstavlja namreč pomemben korektiv predstavniške demokracije in močno družbeno avtoriteto.
Referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne pomeni posega v osebna prepričanja
Javna razprava o ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja intenzivno poteka že več kot šest let, zato v Svobodi menimo, da si je velik del državljanov v tem času že izoblikoval stališče. Po trenutni zakonodajni ureditvi hudo trpeči umirajoči, ki si želi lažje smrti, nima enake možnosti uresničevanja svojih vrednot kot oseba, ki ji življenjski nazor ali versko prepričanje nalaga prizadevanje za ohranjanje življenja tudi, ko je to neločljivo povezano s hudim trpljenjem. Zakon, ki bi to uredil, bi prvi skupini omogočil, da bo lahko dosledneje uveljavila svoje vrednote tudi ob koncu življenja, ne da bi drugi skupini krnili možnosti življenja v skladu z njenimi življenjskimi prepričanji.
Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je etična potrditev avtonomije, svobode in pravice do dobrobiti trpečega posameznika. Gre namreč za pomoč osebi, ki zaradi bolezni zelo trpi, ki nima na razpolago drugih načinov, da bi ustrezno ublažila trpljenje in ki se za končanje življenja odloči z vidika svoje lastne dobrobiti, ki pa je prenehanje neznosnega trpljenja.
Poslanska Svobode Tereza Novak: »V ničemer ne posegamo v nikogaršnja osebna prepričanja, ampak želimo tistim, ki ob umiranju neznosno trpijo in želijo to agonijo končati v miru in v svojem okolju, zgolj omogočiti ustrezno pomoč.«
Poslanka Svobode Vera Granfol: »Prav nihče med nami ne ve, ali bo potreboval pomoč pri končanju življenja, niti ali se bo takrat, ko bo napočil ta čas, odločil za tak postopek. Pravzaprav je to nepomembno. Namen legalizacije pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je dati ljudem zavedanje, da živijo v državi, ki bi jih ob taki odločitvi podprla in jim omogočila, da svet zapustijo brez pretiranega trpljenja in pod lastnimi pogoji.«
Preferenčni glas pomemben korak k personalizaciji volitev
Vprašanje o spremembi volilnega sistema je brez dvoma vprašanje, ki zadeva državljane. V proporcionalnem volilnem sistemu, ki ga ima Slovenija, predstavlja uvedba preferenčnega glasu najpogostejši način uveljavljanja načela personalizacije volitev. S preferenčnim glasom lahko volivci odločijo o tem, kateri kandidat z liste kandidatov naj bo izvoljen. Osrednja značilnost preferenčnega glasu torej je, da že po svoji naravi omogoča odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. O problematiki je bila večkrat in na več ravneh – politični, strokovni in tudi laični – že opravljena širša razprava, a brez končnega konsenza. Zato velja preveriti mnenje volivcev o tej temi.
Poslanka Svobode Lucija Tacer: »S preferenčnim glasom damo ljudem možnost, da obkrožijo ime kandidata za poslanko ali poslanca in ne le, da imajo možnost izbrati stranko. Tako je v praksi sedaj, obkrožimo le stranko, ime tistega, ki kandidira v našem okraju, pa nam je na nek način vsiljeno.«
Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski: »Sistem preferenčnega glasu volivcu omogoča izbiro ne le posamezne politične liste, ampak tudi izbiro posameznika znotraj te liste. In ker so volitve eden izmed najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti, je pomembno, da ljudi vprašamo, ali so za to, da se uvede preferenčni glas tudi pri državnozborskih volitvah. Državljanke in državljani imajo tako vso pravico, da se odločijo, ali jim je pomembno, kdo jih bo zastopal v hramu demokracije in kdo ne.«
Področje pridelave in predelave konoplje kliče po zakonodajni ureditvi
Prav tako v Svobodi podpiramo legalizacijo gojenja konoplje za medicinsko rabo, saj želimo izboljšati dostopnost bolnikov do konoplje, pospešiti raziskovanje tveganj in učinkov konoplje, spodbuditi strokovna izobraževanja in opolnomočiti zdravstveno stroko za varno predpisovanje kanabinoidov. Čeprav je v Sloveniji uporaba konoplje v medicini dovoljena že od leta 2017, pa je področje pridelave in predelave konoplje še vedno zakonodajno neurejeno. Vedno več razvitih držav v Evropi in po svetu postopno dekriminalizira in dopušča splošno uporabo konoplje. Nazadnje je to storila tudi Nemčija, po kateri se Slovenci radi zgledujemo.
Poslanka Svobode Sara Žibrat: »Pomanjkanje celostne zakonodajne ureditve žal še vedno ovira zdravnike pri predpisovanju kanabinoidov, bolnike pa pri odprti komunikaciji z zdravniki. Bolniki se tako obračajo na črni trg za konopljo nepreverjene kakovosti in moči, kar je lahko nevarno za njihovo zdravje.«
V Svobodi zagovarjamo postopno in nadzorovano legalizacijo konoplje, po zgledu razvitih držav. Kot začetni korak podpiramo ureditev gojenja konoplje v medicinske namene, kar bo bolnikom omogočilo dostop do kakovostnega naravnega zdravila. Kot naslednji korak pa podpiramo legalizacijo in regulacijo gojenja in posedovanja konoplje za omejeno, predvsem pa za varno osebno rabo.
Sicer je državni zbor obravnaval še predloge za razpis posvetovalnih referendumov o nastanitvah migrantov, o zaupanju v vlado in o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge., ki jih je v parlamentarno proceduro vložila opozicijska SDS. Državni zbor je te tri predloge zavrnil.
