NOVICA

Ne pristajamo na strašenje in zavajanje glede energetskega zakona
11.01.2024
GS_NK_Kumer_Sersen_AvsicBogovic_009 (Custom)

V odziv na predlog novega Energetskega zakona, ki ga je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo decembra lani poslalo v vladno obravnavo, so v NSi pretekli teden zahtevali sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, v kateri so navedli kup laži in neresnic, namenjenih strašenju ljudi v povezavi z vsebino zakona. Ker na takšno početje ne pristajamo, smo na današnji novinarski konferenci vse neresnične trditve stranke NSi ovrgli in dodatno pojasnili vse ključne ukrepe, ki jih novi energetski zakon predvideva.

»V zahtevi za sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor je navedenih kup neresnic, kup zavajanj, podtikanj, laži, posledično tudi strašenja naših prebivalk in prebivalcev. To se mi zdi zelo nekorektno, sploh glede na to, da vemo, v kakšnem okolju že danes živimo in katere spremembe dejansko moramo nasloviti,« je uvodoma na današnji novinarski konferenci pred sedežem stranke Svoboda povedala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič.

»Zakon predvideva postopno prehajanje od fosilnih goriv na okolju prijaznejše vire energije. Predlog novega Energetskega zakona pa nikakor ne vsebuje prepovedi, o katerih govorijo nekatere politične stranke in interesna združenja, pač pa so ga izrabile za svojo promocijo, s katero zavajajo javnost,« pa je bil jasen minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki se je novinarske konference udeležil skupaj z državno sekretarko na ministrstvu Tino Seršen.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je decembra pripravilo predlog novega Energetskega zakona, ki na področju energetike ureja in odgovarja na izzive razogljičenja in ureja energetski vir predvsem za novogradnje, hkrati pa omogoča, da se uporabniki sami odločijo, za katerega izmed energetskih virov se bodo odločili. Zakon ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in lesno biomaso, prav tako tudi ne ukinja plinskih omrežij in ne omejuje prodaje plina tistim, ki ga uporabljajo. Zato so trditve nekaterih političnih strank in interesnih združenj ne samo zavajajoče, temveč škodljive za vso družbo.

Zakon ne prepoveduje ogrevanja na plin

»Zakon ne zapoveduje vsem imetnikom plinskih naprav, da bi morali karkoli spreminjati. Govoriti o tem, da ta zakon spremeni kakršne koli navade glede obstoječih plinskih naprav, je popolno zavajanje,« je bil jasen minister Kumer.

Novi zakon predvideva, da bodo obstoječi uporabniki plina lahko še naprej uporabljali plin za ogrevanje, medtem ko omejitve veljajo zgolj za nove stanovanjske stavbe, ki morajo biti že v osnovi skoraj ničenergijske in s tem fosilnih goriv niti ne potrebujejo.

Za takšne stavbe so danes že na voljo nove tehnologije, ki so prijaznejše do okolja, cenejše in stroškovno učinkovitejše. Obstoječe uporabnike pa se tudi s finančnimi spodbudami usmerja k opustitvi rabe fosilnih goriv in prehodu na rabo obnovljivih virov energije. Ogrevanje na plin bo namreč v prihodnje eden od dražjih načinov ogrevanja, zato je smiselno ljudi na to opozoriti že zdaj in postopno preiti na druge načine ogrevanja in ter se tako izogniti energetski revščini.

Kako pa bo s koncesijami?

»Več kot pol vseh trenutno veljavnih koncesij je danih za več kot 20 let v prihodnosti. Ta zakon na njih sploh ne vpliva,« razlaga minister Kumer. Zemeljski plin bo še vedno dovoljen v stavbah, ki se ogrevajo iz obstoječega plinskega omrežja. Obstoječi uporabniki plina za ogrevanje bodo tega še naprej uporabljali in koncesije se bodo lahko podaljševale brez večjih ovir.

»Glede na to, kar je zapisano v zakonu, se ukinjajo sicer koncesije za nove potencialne koncesionarje, ki bi danes želeli vstopati na trg. To vemo, zakaj. Vemo, kaj se je zgodilo nedavno nazaj. Bili smo na začetku zime, pa nismo vedeli, ali se bodo ljudje zaradi same dobavljivosti plina, ki ga stoprocentno uvažamo, sploh lahko ogrevali,« pa je eno izmed glavnih slabosti odvisnosti države in njenih ogrevalnih sistemov od zemeljskega plina izpostavila poslanka Nataša Avšič Bogovič.

Ogrevanja na lesno biomaso ne ukinjamo. Nasprotno.

Trditev, da se z zakonom ukinja oziroma prepoveduje ogrevanje na drva, je neresnična: »Vemo, da je lesna biomasa naravno bogastvo Slovenije. In to smo prepoznali že s prvim junijem 2022, ko smo mandat nastopili. Trdim, da danes lesno biomaso uporabljamo še bolj obširno, kot na začetku mandata te vlade. Številke kažejo, da bo vgrajenih štirikrat več kurilnih naprav na lesno biomaso, kot pa recimo v predhodnih treh vladah. Za to smo namreč namenili nepovratna evropska sredstva in prav je, da ljudem damo možnost, da izkoristijo naše naravno bogastvo,« je pojasnil minister Kumer.

Kljub temu poudarja, da kurjenje lesne biomase za namene ogrevanja vendarle prinaša tudi nekatera zdravstvena tveganja in neodgovorno bi bilo, če vlada v zvezi s tem ne bi naredila ničesar. Novi energetski zakon zato prinaša možnost omejevanja kurjenja lesne biomase, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka.

Predlog zakona daje lokalni skupnosti možnost omejevanja načina rabe lesne biomase pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov v primeru lokalnega problema onesnaženosti zraka s trdimi delci in preostalimi strupenimi onesnažili, ki vplivajo na zdravje ljudi. Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika. Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo. Še vedno bomo lahko uporabljali lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih kot sekundarni vir, na primer za kuhanje ali kamin.

Nove omrežnine ne prinašajo povišanja cen električne energije

Že nekaj časa se v javnosti pojavljajo obtožbe in bojazni, da bo z novo omrežnino občutno poskočila cena električne energije: »Tudi to moram ostro demantirati. Absolutno ne. Nekateri računi bodo višji, ampak če imamo v Sloveniji 900 tisoč merilnih mest, bo za 800 tisoč merilnih mest po analizah, ki jih je pripravila neodvisna Agencija za energijo, račun celo cenejši,« je navedbe ovrgel minister.

Nov način obračuna omrežnine, za kar je sicer pristojna Agencija za energijo, prinaša pravičnejšo porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce. Veliko gospodinjstev bo zato v prihodnje plačevalo celo nekoliko manj kot doslej. Cene bodo odvisne od tega, koliko kdo uporablja omrežje. Tisti, ki ne bo spremenil navad, bo plačeval enako kot doslej.

Zeleni prehod: ne norost, pač pa eksistenčna nujnost in konkurenčna prednost

»Največ nas bo stalo to, da ne naredimo ničesar. To danes že doživljamo,« opozarja minister. Postopen in pravičen prehod v nizkoogljično oziroma brezogljično družbo je zato nujen. Povečuje našo energetsko neodvisnost in odpornost ter zmanjšuje posledice podnebnih sprememb. Slovenija se zaradi geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in je v EU na prvem mestu po škodi zaradi podnebnih sprememb. Cena neukrepanja je zato višja od stroškov ukrepanja.

Omejevaje fosilnih goriv je v tej zgodbi ključno. Posledice odvisnosti od fosilnih goriv so otipljive in jih že danes trpimo vsi. Slovenija vsako leto plača več kot 3 milijarde evrov za nakup naftnih derivatov in zemeljskega plina. Država želi s postopnim omejevanjem fosilnih goriv poskrbeti za zmanjšanje uvozne odvisnosti in za samostojnost na področju oskrbe z energijo in s tem tudi za boljše življenjske razmere vseh prebivalcev Slovenije.

Pri tem vprašanju ne gre samo za vprašanje odgovornosti do planeta, temveč tudi za konkurenčnost: »V svetu in EU poteka tekma, katera ekonomija, katero gospodarstvo, katera skupnost se bo hitreje razogljičila, ker bo tako hitreje prešla na nizke cene energije in bolj konkurenčno gospodarstvo,« poudarja Kumer.

Cene zemeljskega plina za končne odjemalce so bile lani in letos v sprejemljivem obsegu zato, ker je intervenirala država, ki povrača nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina iz državnega proračuna. To pomeni, da že od jeseni 2022 trošimo davkoplačevalski denar za vzdrževanje znosnih cen zemeljskega plina.

Deli objavo:

Novice

Iščite po celotni spletni strani: