Razprava o varnosti, obrambi ter povečanju obrambnih izdatkov v zadnjem času postaja vse bolj aktualna tako v Sloveniji kot v celotni EU.
Glede na vse bolj spremenljive in zaostrene razmere v mednarodni skupnosti je to logično in razumljivo. Po nedavnem zasedanju voditeljev EU-ja je jasno, da bomo obrambne izdatke tudi v Sloveniji morali postopoma dvigniti na 2 % BDP še pred letom 2030.
To je seveda nujno, saj je prav varnost temelj vsake napredne, stabilne in uspešne družbe. Pomena varnosti v obdobju, ko na našem pragu že nekaj let divja vojna in se z menjavo ameriške administracije rušijo desetletja stara zavezništva, nikakor ne gre podcenjevati. Pa vendar sam ocenjujem, da se je retorika okrog vprašanja varnosti v medijih in politiki v zadnjem času pretirano zaostrila. V Svobodi ves čas poudarjamo, da je Slovenija varna država z zelo nizko stopnjo ogroženosti. To je dejstvo, pritrjujejo mu tudi mednarodne raziskave, ki Slovenijo redno uvrščajo med kopico najvarnejših in najmiroljubnejših držav na svetu.
Predsednik vlade in Svobode dr. Golob je na nedavni vrh voditeljev v Bruselj odšel s sporočilom, da močnejše in varnejše Evrope ne moremo zgraditi zgolj z orožjem. V Svobodi zagovarjamo, da morajo biti sredstva za obrambo usmerjena tudi v zaščito in reševanje, krepitev infrastrukture, raziskave in razvoj ter podporo domači obrambni industriji. Dodatna vlaganja morajo biti premišljena in usklajena z realnimi potrebami prebivalcev.
Ob tem ne smemo spregledati tudi drugih oblik ogrožanja naše varnosti in načina življenja. Medtem ko se Evropa pripravlja na krepitev obrambnih zmogljivosti, se že danes soočamo z notranjimi grožnjami, kot so poskusi omejevanja človekovih pravic in svoboščin ter porast ekstremističnih gibanj. Izvolitev Donalda Trumpa v ZDA je dodatno spodbudila skrajno desnico, ki v Evropi vse bolj odkrito uporablja retoriko iz preteklih, mračnejših obdobij naše zgodovine.
Tudi v Sloveniji smo lahko nedavno na protivladnih protestih slišali pobude za »ustavno večino razuma« in spremembe ustave, ki naj bi zaščitile vrednote, ki jih je sedanja opozicija v prejšnjem mandatu sama sistematično rušila. Slovenska skrajna desnica pod vodstvom SDS vse bolj nakazuje, kakšno »normalnost« si želi uveljaviti, pri čemer nikakor ne gre zgolj za nedolžne spremembe, temveč tudi za grobe posege v temeljna demokratična načela.
Pri zagotavljanju varnosti ne moremo govoriti le o vojaški moči, temveč tudi o ohranjanju socialne varnosti, boju proti neenakosti, podnebni krizi ter spodbujanju znanosti, razvoja in blaginje. Krepitev enega področja na račun drugega dolgoročno še nikoli ni prinesla pozitivnih rezultatov.
V Svobodi se tega dobro zavedamo in se bomo še naprej zavzemali za preudarno politiko, ki krepi varnost, odpornost in dobrobit vseh prebivalcev Slovenije. Naša prihodnost ni zgolj v povečanju obrambnih izdatkov, temveč tudi v nadaljnjem razvoju in varovanju demokratičnih vrednot.
