V Svobodi smo razočarani nad odločitvijo nekaterih kmetijskih organizacij, katerih predstavniki so na sredini novinarski konferenci sporočili, da prekinjajo sodelovanje z ministrstvom za kmetijstvo pri pripravi svežnja sedmih zakonov.
V poslanski skupini Svoboda stojimo ob strani ministrici Mateji Čalušić, prepričani smo, da svoje delo opravlja strokovno, vestno in premišljeno, pri čemer svojo zavezanost odprtemu dialogu in sodelovanju z relevantnimi deležniki v kmetijstvu vedno znova tudi udejanja. Zakonodajni sveženj, ki je bil s strani kmetijskih organizacij osrednji predmet kritike, nikakor ni bil pripravljen v tajnosti, ministrica je na pobudo kmetijskih organizacij tudi podaljšala rok za javno obravnavo osnutkov zakonov na najdaljši možen rok, upoštevala je mnenje glede prenosa svetovalne službe iz Kmetijsko gozdarske zbornice (dalje KGZS) pod okrilje ministrstva, delovne skupine na ministrstvu pa so bile vzpostavljene ravno z namenom, da se vodi kontinuiran dialog z deležniki v kmetijstvu.
Odločitev kmetijskih organizacij, da z ministrstvom prekinejo sodelovanje, je zato presenetljiva, sploh glede na dejstvo, da zavezanost dialogu v svojih javnih nastopih praktično ves čas poudarja tudi sam predsednik KGZS Jože Podgoršek. Razlogi za prekinitev sodelovanja, ki izhajajo iz predlaganih zakonskih rešitev in jih je navedel predsednik KGZS, po naši oceni z dejansko vsebino svežnja zakonov nimajo veliko oziroma nič skupnega. Upravičeno se zato lahko vprašamo, ali gre pri tem za dejansko vsebinsko nestrinjanje s predlaganimi rešitvami ali zgolj za iskanje izgovora za odstop od sodelovanja pri snovanju kmetijske zakonodaje. Ravno sedaj, ko bi kmetijske organizacije morale najintenzivnejše zagovarjati interes slovenskih kmetic in kmetov.
To je najbolj očitno pri vprašanju postavitve agrofotovoltaičnih naprav na kmetijska zemljišča. Besede predsednika zbornice Jožeta Podgorška v zvezi z urejanjem tega področja v poslanski skupini Svoboda ocenjujemo za zavajajoča in škodljiva z vidika razvoja slovenskih kmetijskih gospodarstev. Možnost postavitve agrofotovoltaičnih naprav na določenih kmetijskih zemljiščih se z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih ne določa na novo, ampak se zakonodajni okvir prenaša iz Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in regulira v krovni kmetijski zakonodaji. Pri tem poudarjamo, da gre zgolj za možnost, nikakor ne obvezo, ki pa lahko ob določenih izpolnjenih pogojih kmetom nudi dodaten zaslužek v smislu dopolnilne dejavnosti na kmetiji (kot je to v primerih sončnih elektrarn na strehah hlevov in gospodarskih poslopij kmetije).
Številke, ki jih gospod Podgoršek navaja v zvezi z agrofotovoltaiko, so brez realne obrazložitve, ravno tako kratko malo zamolči, da definicija agrofotovoltaike pomeni primarno kmetijsko proizvodnjo in kot sekundarni produkt proizvodnjo električne energije ter na začetku samo na določenih zemljiščih. Poudarjamo, da je omenjenih 131.000 ha kmetijskih zemljišč zgolj potencial po kriterijih za kmetijska zemljišča, kar pa ne pomeni, da je to realen potencial za postavitev agrofotovoltaike. Naj dodamo, da predlog sledi analizam in raziskavam ter načelu postopnosti. Postavitev agrofotovoltaike
bo v začetni fazi mogoča le na zemljiščih v zaraščanju in trajnih travinjah (do bonitete 35), za vse ostale vrste kmetijskih zemljišč pa se uvajajo strokovno podprti pilotni projekti. Prav tako ne pristajamo na navedbe, da je zakonodajni sveženj v škodo slovenskega kmeta in kmetice, kot se to skuša na silo prikazati. Predsednik KGZS v obsežni zakonodaji očitno ne zmore najti niti enega pozitivnega ukrepa, na drugi strani pa preko pohval ekipi na MKGP hvali tudi delo ministrice Čalušić. Sam prihaja iz stranke, ki je v preteklosti želela drastično zmanjšati odškodnine za pozidavo kmetijskih zemljišč, medtem ko se pod to vlado in koalicijo ne samo dviguje odškodnine, ampak se po petnajstih letih dejansko uveljavlja institut trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Ko je gospod Podgoršek opravljal mandat ministra, o trajnem varovanju kmetijskih zemljišč ni bilo niti govora. Svoboda je skupaj z ministrico Čalušić prva resno pristopila k zaščiti kmetijskih zemljišč in njihove opredelitve kot kritične infrastrukture.
