Na današnji seji je Vlada Republike Slovenije potrdila predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki prinaša celovite spremembe v visokošolski sistem. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papič, je ob tem izpostavil, da gre zaradi obsežnosti sprememb za pravo reformo.
»Glede na obseg sprememb, ki se obetajo s tem zakonom, bi lahko rekli, da gre za reformo visokošolskega sistema,« je poudaril minister Papič na novinarski konferenci.
Glede na obseg sprememb, ki se obetajo s tem zakonom, bi lahko rekli, da gre za reformo visokošolskega sistema.
Zakon po več kot 30 letih dobiva celovito prenovo
Obstoječi zakon je bil po besedah ministra star več kot 30 let in je doživel kar 13 novel, kar je po njegovem mnenju zahtevalo temeljito posodobitev. Poudaril je, da se je priprava novele začela z oblikovanjem široke delovne skupine, ki je vključevala predstavnike javnih in zasebnih visokošolskih zavodov, študente, raziskovalne ustanove, visokošolske sindikate, Sviz in Gospodarsko zbornico Slovenije.
Bistven preskok v podpori visokemu šolstvu
Ena ključnih novosti novele je popolnoma prenovljen sistem financiranja visokošolskega sistema.
»Zame osebno, če že govorimo o reformi, je najpomembnejši del urejanje finančnih zadev,« je dejal Papič.
Zame osebno, če že govorimo o reformi, je najpomembnejši del urejanje finančnih zadev.
Predlog zakona predvideva postopno rast financiranja do 1,5 % BDP, pri čemer bodo poleg sredstev ministrstva upoštevana tudi evropska sredstva in sredstva za investicije – tako za raziskovalno opremo kot za študentske domove.
Večja avtonomija in stabilnost za univerze
Pomembna sprememba se nanaša tudi na podaljšanje financiranja univerz: štiriletne pogodbe se podaljšujejo na šestletne, z vmesno revizijo po treh letih.
»Oba ukrepa omogočata bistveno predvidljivejše načrtovanje delovanja visokošolskih zavodov in precej večjo stopnjo avtonomije univerz,« je dodal minister.
Oba ukrepa omogočata bistveno predvidljivejše načrtovanje delovanja visokošolskih zavodov in precej večjo stopnjo avtonomije univerz.
Strukturne spremembe
Po novem zakonu bo vlada ustanavljala le še univerze, ne več samostojnih visokošolskih zavodov. Obstoječe javne fakultete bodo morale v prehodnem obdobju postati del obstoječih univerz. Prav tako bodo morali tudi študentski domovi, kot je primer v Ljubljani, kjer delujejo samostojno, preiti pod okrilje univerz.
Za bolj urejen in sodoben sistem
Zakon prvič natančno ureja postopek dodeljevanja koncesij, kar bo po Papičevih besedah povečalo preglednost in pravičnost sistema. Prav tako zakon vpeljuje mikrodokazila, kot del prilagojenega in fleksibilnega izobraževanja, ki se odziva na potrebe družbe in gospodarstva.
»Smo med prvimi državami v EU, ki to zakonsko ureja,« je dejal Papič.
Smo med prvimi državami v EU, ki to zakonsko ureja.
Izredni študij ostaja
Pomembna novost je uvedba časovno prilagojenega študija, ki pa ne pomeni ukinitve izrednega študija.
»Izrednega študija ne ukinjamo. Še naprej gre za študij ob delu, le da se lahko študij posameznega letnika podaljša na največ dve leti,« je pojasnil minister.
Izrednega študija ne ukinjamo. Še naprej gre za študij ob delu, le da se lahko študij posameznega letnika podaljša na največ dve leti.
Poudaril je, da vse študijske obveznosti ostajajo enake kot pri rednem študiju – brez okrnitev pri vsebini ali zahtevnosti.
Z novelo zakona o visokem šolstvu se Slovenija podaja na pot modernizacije in dolgoročnega razvoja visokošolskega prostora, s poudarkom na kakovosti, predvidljivosti in vključevanju družbenih potreb.
