Poslanica predsednice državnega zbora ob 106. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Na današnji dan pred 106. leti so na množičnem zborovanju v Beltincih, proslavili združitev Prekmurja z matičnim narodom. To je bil vrhunec večletnih prizadevanj slovenskih narodnih buditeljev, diplomatov in političnih voditeljev. Na Pariški mirovni konferenci po koncu prve svetovne vojne, pa so končno priznali zgodovinsko pravico Slovencev do Prekmurja, ki je postalo del Kraljevine SHS.
Moč enotnosti in ohranjanje korenin
Združitev Prekmurja z matičnim narodom je imela izjemen kulturni in politični pomen. Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ga je prejšnja oblast več stoletij zavirala in je bila dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje.Združitev Prekmurja z matičnim narodom pa ni le zgodovinski dogodek, ki ga slovesno obeležujemo. Je tudi dokaz, da zmoremo velike stvari, ko stopimo skupaj. Opominja nas na moč enotnosti, na pomen naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin. Naša dolžnost je, da ohranimo ta dragocen del naše domovine, kjer se prepletata zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek.
Prekmurje danes
Danes, ko živimo v samostojni in demokratični Republiki Sloveniji, pa Prekmurje ni le del naše domovine z enakimi socialnimi, gospodarskimi in razvojnimi izzivi kot preostanek države. Prekmurje nam dokazuje, da sta mogoča sobivanje in sožitje jezikovno, kulturno in sociološko različnih skupnosti, če jih ne zastrupljamo s politikantsko nestrpnostjo in predsodki. Dandanes je v tem smislu lahko Prekmurje svetilnik dobrih praks drugim skupnostim naše države.Današnji praznik torej praznujmo s ponosom ne samo zaradi zgodovinskih dogodkov izpred več kot stoletja. Praznujmo predvsem kulturno in družbeno bogastvo, ki smo ga deležni zato, ker je Prekmurje združeno z matično domovino.
