Včeraj smo se v Beltincih zbrali ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob pogledu na znane obraze in ob zvokih domače besede me je preplavil tisti posebni občutek domačnosti in povezanosti. Ko stojim med svojimi ljudmi, v srcu Prekmurja, vem, da tukaj resnično pripadam.
Sanje generacij
Ta zemlja, ti ljudje, naš jezik, vse to je del mene. Vem, da so generacije pred menoj sanjale o dnevu, ko bomo Prekmurci spet del svojega naroda. Te sanje so bile prelite s trudom, pogumom in vero, da pripadamo skupni domovini.
Ta zemlja, ti ljudje, naš jezik, vse to je del mene. Vem, da so generacije pred menoj sanjale o dnevu, ko bomo Prekmurci spet del svojega naroda.
Zame biti del slovenskega naroda pomeni imeti dom, ki ni le kraj, ampak tudi skupnost, ki me razume, sprejema in podpira. Pomeni, da je naša pesem, ki smo jo tokrat zapeli v Beltincih, enako domača kot tista, ki odmeva v Trenti ali na Obali. Pomeni, da smo različni v narečjih, navadah in pokrajinah, a enotni v srcu in duhu.
Neprekinjena nit povezanosti
Ko danes praznujemo, praznujemo mnogo več kot le zgodovinski trenutek. Praznujemo neprekinjeno nit, ki nas povezuje. V tej niti so spomini na preteklost, odgovornost do sedanjosti in obljuba prihodnosti. Vanjo so vtkani napori naših prednikov, ki so skozi težke čase ohranjali slovensko besedo, kulturo in običaje. S svojim pogumom in predanostjo so poskrbeli, da lahko danes živimo in ustvarjamo v jeziku, ki nas je oblikoval, in v kulturi, ki nas povezuje.
Praznujemo neprekinjeno nit, ki nas povezuje. V tej niti so spomini na preteklost, odgovornost do sedanjosti in obljuba prihodnosti.
Prav iz te dediščine raste tudi moj občutek hvaležnosti, da lahko svoj dom imenujem Slovenija in hkrati ostajam ponosen Prekmurec. Iskrene čestitke ob prazniku vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter vsem, ki nosimo ljubezen do te naše lepe dežele v srcu.
