Vlada je na zadnji seji sprejela predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki prinaša strateške spremembe in dodatno povečanje financiranja tega ključnega področja. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je ob tem poudaril, da bo s sprejemom novele financiranje znanosti in inovacij zraslo na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). »Novela prinaša dodaten dvig financiranja znanosti v prihodnjih letih, pri čemer se dvig nanaša predvsem na področje inovacij. S tem zagotavljamo pogoje za učinkovit prenos znanja v družbeni in gospodarski prostor,« je poudaril minister.
Dvig sredstev za znanost in inovacije
Po besedah ministra je bilo pred nastopom aktualne vlade v znanstvenoraziskovalno dejavnost vloženih 354 milijonov evrov, lani pa je ta znesek narasel na 528 milijonov evrov. Letos se bo financiranje povečalo na 674 milijonov evrov, do leta 2026 pa bo preseglo 700 milijonov evrov. Novela predvideva postopno povečevanje deleža BDP-ja, ki bo namenjen znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, in sicer za 0,08 odstotne točke letno, dokler ne doseže ciljne vrednosti 1,25 odstotka BDP-ja.
»Pomembno v tej noveli je tudi to, da se področje financiranja širi na druga ministrstva, hkrati pa se upoštevajo tudi evropska sredstva, kar omogoča boljši prenos znanja v vsakdanje življenje,« je dodal Papič.
Prenova sistema evalvacije in stabilno financiranje raziskovalnih organizacij
Novela zakona prinaša tudi pomembne spremembe pri evalvaciji znanstvenoraziskovalnega dela. Novi sistem bo vključeval:
- evalvacije programov,
- institucionalne samoevalvacije,
- zunanje evalvacije.
S tem bo financiranje raziskovalnih institucij bolj usmerjeno v njihovo uspešnost in prispevek k znanstveni ter inovacijski dejavnosti. Spremembe zajemajo tudi izboljšave pri delovanju Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris), ki bo odslej pokrivala tako znanstveno kot inovacijsko področje.
Ureditev področja osebnih podatkov in plač raziskovalcev
Dodatno novela ureja tudi področja osebnih podatkov, evidenc ter pogojev za vodje projektov. Poseben poudarek je na stabilnem financiranju novih raziskovalnih organizacij in postopkih v primeru neizpolnjevanja pogojev za financiranje.
S predlagano novelo zakona vlada postavlja trdne temelje za razvoj znanosti in inovacij v prihodnjih letih ter spodbuja konkurenčnost slovenskega raziskovalnega prostora v mednarodnem okolju.
