Slovenija vse bolj uveljavlja znanost kot ključno področje za prihodnji razvoj in napredek. To se je ponovno potrdilo na kolokviju “Znanost je – znanost lahko” na ZRC SAZU, kjer je v sklepnem delu sodeloval tudi predsednik vlade dr. Robert Golob. Skupaj z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorjem Papičem, direktorjem ZRC SAZU dr. Otom Lutharjem in dr. Nejcem Hodnikom s Kemijskega inštituta so osvetlili ključne izzive v slovenskem raziskovalnem prostoru.
Več sredstev za znanost in inovacije
Predsednik vlade je v svojem nagovoru poudaril, da vlada verjame v znanost in jo razume. »Ravno danes smo na seji vlade obravnavali spremembo zakona o znanstveni dejavnosti in dodatno povečali del sredstev, ki bo namenjen za znanost in inovacije,« je dejal premier dr. Robert Golob. Ocenil je, da je to ena najboljših investicij, ki jih lahko država naredi za svojo prihodnost. »Majhna skupina izobraženih in naprednih ljudi lahko z zadostnimi sredstvi ustvari boljšo prihodnost za vse generacije,« je dodal.
Vlada RS je na isti seji sprejela tudi novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki zagotavlja dodatna sredstva za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Cilj je doseči 1,25 odstotka BDP državnih proračunskih sredstev, pri čemer bo 1 odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti.
Povezovanje znanstvenih disciplin za prebojne ideje
Premier je posebej izpostavil pomen povezovanja različnih znanstvenih disciplin, vključno z družboslovjem, humanistiko in naravoslovjem. »Le s povezovanjem znanost doseže svoj pravi cilj,« je dejal in poudaril tudi pomembnost aplikativnosti znanstvenih dognanj.
Le s povezovanjem znanost doseže svoj pravi cilj.
Omenil je tudi svojo udeležbo na izrednem zasedanju Evropskega sveta, kjer bo obravnaval obrambno-varnostne izdatke. »Ena od stvari, ki jo želimo doseči, je, da sta obramba in varnost bistveno več kot zgolj nakup orožja. Zato želim, da se večji del izdatkov nameni za dvojno uporabo,« je poudaril premier.
Ena od stvari, ki jo želimo doseči, je, da sta obramba in varnost bistveno več kot zgolj nakup orožja.
Nov državni praznik – dan znanosti
Vlada RS je že sprejela predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim bo 10. november postal dan znanosti. Ta praznik bo prispeval k širši prepoznavnosti znanosti in znanstvenih dosežkov ter jih približal državljanom.
Vse te pobude potrjujejo, da Slovenija znanost postavlja v središče svoje prihodnosti. S trajnim povečevanjem vlaganj, zakonodajnimi spremembami in širšim družbenim priznanjem se krepi pomen znanosti, kar je ključno za napredek celotne družbe.
