Državni zbor je s koalicijskimi glasovi podpore sprejel vladno novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predstavlja ključni korak k razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva.
Kot so v razpravi poudarili poslanke in poslanci Svobode, je bilo sprejetje tega zakona nujno za ohranitev javne mreže ter njeno urejeno in učinkovito delovanje, saj ob povečanih potrebah po zdravljenju, hkrati pa z omejenimi zmogljivostmi, zlasti kadrovskimi, dosedanji zakonski okvir ni več zadoščal. Tako zakon zdravstvenim delavcem – razen v redkih izjemah – onemogoča delo pri t. i. čistih zasebnikih, lahko pa pod določenimi pogoji pridobijo soglasje za delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih.
Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel: »Sprejetje novele zakona o zdravstveni dejavnosti je korak k zagotavljanju večje dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje in dobrobit vseh prebivalcev Slovenije.«
Sprejetje novele zakona o zdravstveni dejavnosti je korak k zagotavljanju večje dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje in dobrobit vseh prebivalcev Slovenije.
Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič: »Ni res, da so v zdravniških vrstah večinsko proti novemu zakonu. Ravno nasprotno. Velike večine zdravnikov ne slišimo, ker tiho in predano opravljajo svoje poslanstvo, in smo jim za to lahko zgolj hvaležni. Glasni so pa tisti, ki so doslej sodelovali pri razgradnji javnega zdravstva.«
Ni res, da so v zdravniških vrstah večinsko proti novemu zakonu. Ravno nasprotno. Velike večine zdravnikov ne slišimo, ker tiho in predano opravljajo svoje poslanstvo, in smo jim za to lahko zgolj hvaležni. Glasni so pa tisti, ki so doslej sodelovali pri razgradnji javnega zdravstva.
Uzakonjena neprofitnost koncesionarjev pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev
Zakon prinaša tudi določilo, ki zahteva neprofitnost koncesionarjev pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev. Ob tem pa zakon ponuja dovolj dolgo prehodno obdobje, da se bodo lahko zdravniki in direktorji v zdravstvu prilagodili novim okoliščinam. »V Sloveniji se že 30 let zgolj pogovarjamo o dvojnih praksah ter o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Se bomo še nadaljnjih 30 let? Mi se ne želimo, zato smo ukrepali,« je poudarila poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič, ki je tudi predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo.
Poslanec Svobode Robert Janev: »Sprejeti zakon odločno postavlja v središče pacienta in mu daje prednost pred interesnimi skupinami, ki z vsemi topovi napadajo zakon, namesto da bi se postavile na stran pacienta. Pacientu najbolj koristi, da imamo urejen, pregleden, pravičen in dobro delujoč sistem. Novi zakon postavlja ob bok pacientu tudi zdravstveni kader, ki z marljivostjo, empatijo, srčnostjo in vztrajnostjo držijo pokonci javno zdravstvo. V Svobodi smo vsakemu zdravstvenemu delavcu neizmerno hvaležni.«
Sprejeti zakon odločno postavlja v središče pacienta in mu daje prednost pred interesnimi skupinami, ki z vsemi topovi napadajo zakon, namesto da bi se postavile na stran pacienta. Pacientu najbolj koristi, da imamo urejen, pregleden, pravičen in dobro delujoč sistem. Novi zakon postavlja ob bok pacientu tudi zdravstveni kader, ki z marljivostjo, empatijo, srčnostjo in vztrajnostjo držijo pokonci javno zdravstvo. V Svobodi smo vsakemu zdravstvenemu delavcu neizmerno hvaležni.
Poslanec Svobode Dušan Stojanovič: »Drži, paciente rešuje zdravstvo in ne zakon. Z zakonom rešujemo zdravstvo, da bo lahko paciente reševalo veliko bolj učinkovito. To je naša želja in naša motivacija. Z novim zakonom želimo sanirati razmere, ki pacientom povzročajo težave, razmere, ki jim ne omogočajo pravočasne obravnave, ki jih uvrščajo na dolge čakalne liste.«
Drži, paciente rešuje zdravstvo in ne zakon. Z zakonom rešujemo zdravstvo, da bo lahko paciente reševalo veliko bolj učinkovito. To je naša želja in naša motivacija. Z novim zakonom želimo sanirati razmere, ki pacientom povzročajo težave, razmere, ki jim ne omogočajo pravočasne obravnave, ki jih uvrščajo na dolge čakalne liste.
Vrhunski strokovnjaki izjema glede zaposlovanja pri čistih zasebnikih
Sprejeti zakon torej zdravstvenim delavcem, ki delajo v javnem zdravstvu, onemogoča sočasno delo pri zasebnikih, ki nimajo koncesije za opravljanje zdravstvene službe v javni zdravstveni mreži. Zdravstveni delavci pa lahko pod določenimi pogoji – med drugim ne smejo odklanjati nadurnega dela in dežurstev – pridobijo soglasje za dodatno delo znotraj javne zdravstvene mreže, torej pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju. Soglasje jim lahko vodstva javnih zavodov izdajajo pod določenimi pogoji za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe. Zakon predvideva tudi izjemo, in sicer lahko javni zavodi z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, na določenih področjih v zdravstvu pa uvajajo nove metode zdravljenja in imajo določeno število let delovnih izkušenj, izjemoma sklenejo tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.
Poslanec Svobode Uroš Brežan: »Kakovostna in pravočasna zdravstvena oskrba pacientov je tisto, kar moramo imeti vedno pred očmi, ko se ukvarjamo s sistemom kot celoto. Prav to je tudi odlika novega zakona.«
Kakovostna in pravočasna zdravstvena oskrba pacientov je tisto, kar moramo imeti vedno pred očmi, ko se ukvarjamo s sistemom kot celoto. Prav to je tudi odlika novega zakona.
Poslanec Svobode mag. Dean Premik: »Zdravstvena reforma je proces in ne samo eno dejanje, s katerim bi na hitro rešili vse. Na ta način se v koaliciji lotevamo urejanja zdravstvenega sistema. V Svobodi se držimo zavez, ki smo jih dali volivkam in volivcem, in ki smo jih tudi zapisali v koalicijsko pogodbo.«
Zdravstvena reforma je proces in ne samo eno dejanje, s katerim bi na hitro rešili vse. Na ta način se v koaliciji lotevamo urejanja zdravstvenega sistema. V Svobodi se držimo zavez, ki smo jih dali volivkam in volivcem, in ki smo jih tudi zapisali v koalicijsko pogodbo.
Zdravja ne smemo prepustiti prostemu trgu
Po besedah ministrice za zdravje dr. Valentine Prevolnik Rupel zakon spodbuja zaposlene, da več delajo oziroma ostajajo v matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem zavodu pa bodo za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani po davčno bolj ugodni podjemni pogodbi. »Zdravje je preveč pomembno, da bi ga lahko prepustili prostemu trgu. A ravno to se pri nas dogaja. V javni sistem so vedno manj sramežljivo začeli vstopati privatniki, zato smo morali postaviti zelo jasna pravila. Ker brez pravil se dogaja to, čemur smo bila priča zadnja leta,« je opozorila poslanka Svobode Tereza Novak.
Zdravje je preveč pomembno, da bi ga lahko prepustili prostemu trgu. A ravno to se pri nas dogaja. V javni sistem so vedno manj sramežljivo začeli vstopati privatniki, zato smo morali postaviti zelo jasna pravila. Ker brez pravil se dogaja to, čemur smo bila priča zadnja leta.
Poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj: »V poslanski skupini Svoboda se seveda zavedamo nevarnosti amerikanizacije našega javnega zdravstvenega sistema in ravno s tem zakonom želimo to preprečiti. Naš cilj je vzpostaviti trdno javno zdravstvo, trdoživ in kakovosten servis«.
V poslanski skupini Svoboda se seveda zavedamo nevarnosti amerikanizacije našega javnega zdravstvenega sistema in ravno s tem zakonom želimo to preprečiti. Naš cilj je vzpostaviti trdno javno zdravstvo, trdoživ in kakovosten servis.
Dobro organizirano javno zdravstvo predpogoj socialne pravičnosti in solidarnosti
Sicer sprejeti zakon ureja zdravstveno dejavnost kot celoto, javno zdravstveno službo, izvajalce zdravstvene dejavnosti, zdravstvene delavce in sodelavce ter druga ključna vprašanja, vezana na opravljanje zdravstvene dejavnosti. Prav tako zakon podrobneje ureja vstopne pogoje v sistem dejavnosti in mrežo javne zdravstvene službe. Krepi vlogo javnih zdravstvenih zavodov, regulira javno in tržno dejavnost ter podrobno naslavlja opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje ter s tem povezano prehajanje zdravstvenega kadra. »Zdravstveni sistem je ključen steber vsake družbe, saj neposredno vpliva na kakovost življenja prebivalstva in dolgoročni razvoj skupnosti. Njegova ključna naloga je zagotavljanje univerzalne dostopnosti kakovostnih zdravstvenih storitev ne glede na posameznikove socialne, ekonomske ali druge okoliščine. Močan in dobro organizirani javni zdravstveni sistem je tako predpogoj za socialno pravičnost in solidarnost, hkrati pa predstavlja tudi jamstvo za dolgoročno vzdržnost zdravstvenega sistema,« je še opozoril poslanec Svobode Robert Janev.
Zdravstveni sistem je ključen steber vsake družbe, saj neposredno vpliva na kakovost življenja prebivalstva in dolgoročni razvoj skupnosti. Njegova ključna naloga je zagotavljanje univerzalne dostopnosti kakovostnih zdravstvenih storitev ne glede na posameznikove socialne, ekonomske ali druge okoliščine. Močan in dobro organizirani javni zdravstveni sistem je tako predpogoj za socialno pravičnost in solidarnost, hkrati pa predstavlja tudi jamstvo za dolgoročno vzdržnost zdravstvenega sistema.
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Zdravstvo ostaja ključna prioriteta naše vlade in koalicije, vsi ukrepi pa so usmerjeni v krepitev javnega zdravstvenega sistema. Zato smo tudi potegnili črto med javnim in zasebnim delom zdravstva. Rezultati ukrepanja so vidni. Prvič po dolgem času se čakalne dobe resnično krajšajo. Prav prvi pregledi so prednostna naloga, saj mora pacient čim prej priti v sistem. Naš cilj pa ni le lepša statistika, temveč boljši dostop do zdravnika za vse – tudi tam, kjer so največje stiske.«
Zdravstvo ostaja ključna prioriteta naše vlade in koalicije, vsi ukrepi pa so usmerjeni v krepitev javnega zdravstvenega sistema. Zato smo tudi potegnili črto med javnim in zasebnim delom zdravstva. Rezultati ukrepanja so vidni. Prvič po dolgem času se čakalne dobe resnično krajšajo. Prav prvi pregledi so prednostna naloga, saj mora pacient čim prej priti v sistem. Naš cilj pa ni le lepša statistika, temveč boljši dostop do zdravnika za vse – tudi tam, kjer so največje stiske.
