Med izvajalci gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja manjka ambicij za spremembe, negativne posledice tega pa nosijo ljudje, je bilo glavno sporočilo petkove skupne novinarske konference ...
Med izvajalci gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja manjka ambicij za spremembe, negativne posledice tega pa nosijo ljudje, je bilo glavno sporočilo petkove skupne novinarske konference predstavnikov Agencije za energijo ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
»Nesprejemljivo je, da v nekaterih primerih prebivalci občin nosijo breme neskrbnega gospodarjenja gospodarskih javnih služb. Država z vso skrbnostjo in natančnostjo spremlja vsa dogajanja, prva skrb so in vedno bodo ljudje, ampak država ne more vedno nositi bremena neodgovornega ravnanja gospodarskih javnih služb. Bili smo tudi proaktivno v kontaktu z nekaterimi župani in jih opozarjali na tveganja,« je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Na novinarski konferenci o stanju oskrbe odjemalcev s toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja sta se ministru pridružila tudi mag. Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na ministrstvu, ter mag. Mojca Španring, vodja sektorja zemeljski plin in daljinska toplota iz Agencije za energijo.
Razvoj in upravljanje oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja je domena lokalne skupnosti, so poudarili govorci. Vlada je lani pomagala v času splošne energetske krize, med drugim z regulacijo cen elektrike in plina ter znižanjem davka na dodano vrednost in drugih dajatev. Takšno ukrepanje na področju daljinskega ogrevanja je seveda terjalo precejšnja proračunska sredstva za nadomestila dobaviteljem. Sedaj pa so vse pristojnosti na občinah in koncesionarjih.
Z novim energetskim zakonom tudi do nižjih cen ogrevanja
Novi energetski zakon, ki mu sicer opozicijske stranke nasprotujejo in o njem širijo laži, bi na več načinov prispeval k zniževanju cen ogrevanja za ljudi. Prinaša namreč zakonske nastavke za bolj hitro in učinkovito podeljevanje subvencij za energetski prehod, obenem pa prinaša tudi zakonsko podlago za nadaljnjo regulacijo cen energije.
Za razvoj in posodobitev oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja imajo lokalne skupnosti na voljo številne subvencije. S sprejetjem novega energetskega zakona bi na primer za prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja v Velenju in Šoštanju bilo na voljo 18,45 milijona evrov sredstev iz Sklada EU za pravičen prehod.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energije sicer ob tem opozarja, da na terenu opažajo premalo ambicij in projektov na terenu, kar se odraža v majhnem številu vlog na javni razpis.
Župane in vse neposredne udeležence oskrbe s toploto na občinski ravni so zato pozvali, da izkoristijo mnogotera finančna sredstva iz ugodnih javnih razpisov za sofinanciranje, ki so že na voljo iz Načrta za okrevanje in odpornost v višini 11 milijonov evrov, s 45-odstotnim sofinanciranjem.
»Na dobavitelje toplote sistemov daljinskega ogrevanja, kot na primer TEŠ v Šaleški dolini, Petrol na Ravnah in podobno, apeliramo, naj nemudoma pristopijo in vložijo maksimalne napore, da bodo ljudje imeli še znosne cene toplote za ogrevanje,« so še bili jasni govorci na novinarski konferenci.
