Državni zbor je s prepričljivo večino glasov sprejel interventni zakon, ki prinaša premišljen nabor trajnih in začasnih ukrepov na področjih zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ...

Državni zbor je s prepričljivo večino glasov sprejel interventni zakon, ki prinaša premišljen nabor trajnih in začasnih ukrepov na področjih zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, pacientovih pravic in poklicev v zdravstvu. Že bežen pregled določb zavrne pavšalne očitke, da zakon ne bo prispeval k večanju dostopnosti in h krepitvi finančne stabilnosti javnega zdravstva. Priprava zakona je bila pravzaprav prvi politični preizkus ministrice dr. Valentine Prevolnik Rupel. Opravila ga je z odliko, saj je skupaj s svojimi strokovnimi sodelavci v zakon vnesla številne dobre, pravilno odmerjene ukrepe.

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel: »Ukrepi v interventnem zakonu povečujejo dostopnost zdravstvenih storitev na več področij, tako na področju neprekinjenega zdravstvenega varstva kot tudi na področju družinske medicine, kjer smo podaljšali nekatere ukrepe, ki bi sicer prenehali veljati.«

Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic: »Vseh zagat v zdravstvu ni mogoče rešiti čez noč. Interventni zakon ni velika reforma, je pa zagotovo pomembna nadgradnja in korak v pravo smer.« 

Zakon izboljšuje organiziranost javnega zdravstva

Z namenom izboljšanja organiziranosti zdravstva, kar je nujno izhodišče za krajšanje čakalnih dob, v zakonu najdemo tudi ukrepe, kot so omilitev pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine, v neprekinjeno zdravstveno varstvo se bodo morali vključevati vsi zdravniki, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, uvaja se podaljšanje dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine, podaljšujejo pa se tudi dodatki za bolj obremenjene ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje.

Poslanec Svobode Robert Janev: »Kaj od vladajoče politike pričakujejo Slovenke in Slovenci? Pričakujejo kakovostno in pravočasno zdravstveno storitev. To je bistvo in za to si tudi ves čas prizadevamo. Pacient mora biti v prvi vrsti in pred očmi vseh.« 

Poleg tega interventni zakon vsebuje tudi sistemske spremembe, saj je treba brez odlašanja omejiti finančni pritisk na zdravstveno blagajno. Z ukrepi na področju absentizma bomo prihranili sredstva, ki jih bo lahko zavod za zdravstveno zavarovanje namenil za udejanjanje zdravstvenih pravic, torej za zdravljenje pacientov. Privarčevali bomo tudi s tem, da bo najvišje možno bolniško nadomestilo po novem omejeno na 2,5-kratnik povprečne bruto plače. To pomeni, da bodo primeri, ko nekdo prejema več kot 20.000 evrov bolniškega nadomestila na mesec, preteklost. Kljub varčevanju pa zakon ne znižuje skupne višine sredstva za investicije v zdravstveno infrastrukturo.

Pripravljavci zakona niso preslišali deležnikov

Seveda pa zakon ne naslavlja vseh težav v zdravstvu, saj tega ni mogoče narediti z nobenim zakonom, kaj šele z interventnim. Sicer pa sta dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev kompleksni kategoriji, ki se jih je treba lotiti postopoma – na eni strani z zakonskimi spremembami, po drugi strani pa npr. tudi z uredbami in s povsem organizacijskimi premiki, tako na makro ravni kot na ravni vsake bolnišnice. V Svobodi zato pritrjujemo ministričinemu stališču, da se za premik zdravstva v pravo smer ni treba zateči k ‘revoluciji’.

Poslanka Svobode mag. Nataša Avšič Bogovič: »Cilj koalicije in vlade je učinkovit javni zdravstveni sistem, ki vsakomur omogoča pravočasen dostop do kakovostnih storitev. Zavezali smo se, da si bomo za dosego tega cilja vsi skupaj aktivno prizadevali, korak za korakom, ker samo skupek različnih ukrepov lahko vodi v spremembo, torej v reformo. Prizadevamo si za posodobitev zdravstva, kjer bo pacient v središču pozornosti in kjer bo tudi denar sledil pacientu.« 

Poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič: »V zdravstvenem sistemu je veliko interesnih skupin, ki žal mislijo predvsem nase in malo manj na javno zdravstvo. To je dejstvo, ki ga je treba sprejeti in nam mora biti motiv, da naslovimo prave izzive.« 

Vlada sledi dobrobiti pacientov in zaposlenih v zdravstvu

Ne drži očitek, da so pripravljavci interventnega zakona preslišali pripombe deležnikov. Že veliko število amandmajev, ki so bili sprejeti s podporo koalicijskih poslank in poslancev govori o nasprotnem. Med drugim je bila spremenjena tudi določba 35. člena, ki bi zarezala v dolgotrajne bolniške odsotnosti. Odmerni odstotek za bolniške odsotnosti bo tako tudi po 90-ih dneh ostal enak. »V Svobodi enotno podpiramo interventni zakon, saj ta po naši oceni upošteva potrebe pacientov, obenem pa ne pozablja na zaposlene v zdravstvu, ki so ključni dejavnik zagotavljanja dostopne in kakovostne zdravstvene storitve. Dobrobit pacientov in zdravstvenih delavcev naj bo tudi ključni kriterij, ko presojamo zakon,« je poudarila poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič.

Poslanka Svobode Vera Granfol: »Ali bomo uspešni pri izvajanju reforme, je odvisno od vseh, ki smo na tej ali oni strani zdravstva. Naš nacionalni šport, metanje polen pod noge, pa nam pri nobeni reformi, pri nobeni viziji razvoja in napredka ne bo v pomoč.«

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Za svobodo in mir se je zmeraj vredno boriti
Tomaž Vesel o vlogi kandidata za evropskega komisarja
Tomaž Vesel o svojem pogledu na listo kandidatk in kandidatov Svobode
Verjamemo v enotno in solidarno Evropo