Državni zbor je z enotno koalicijsko podporo sprejel vladno novelo zakona o osnovni šoli, ki med drugim prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), razširjenega programa, ...
Državni zbor je z enotno koalicijsko podporo sprejel vladno novelo zakona o osnovni šoli, ki med drugim prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami. Gre za pomembne spremembe, ki predstavljajo začetek širše šolske reforme. »Ključni razlog za sprejetje novele predstavlja vedno prisotna potreba po posodabljanju šolskega sistema, ki se stalno prilagaja zahtevam in specifikam okolja in časa. Novela stremi tako k višji kakovosti osnovnošolskega izobraževanja kot tudi k ustvarjanju pravičnejšega sistema vzgoje in izobraževanja,« je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič.
Poslanka Svobode Katarina Štravs: »Znanje mora postati ena temeljnih vrednot naše družbe – z razvijanjem delovnih in učnih navad otrok in učencev, individualne odgovornosti ter s krepitvijo zavesti o pomembnosti znanja in pismenosti.«
Obvezni prvi tuji jezik že v prvem razredu osnovne šole, NPZ tudi za tretješolce
Novela uvaja obvezni prvi tuji jezik v prvi razred osnovne šole, in to angleščino ali nemščino. Minister Felda pričakuje, da bo to prispevalo k večjezičnosti in enakim možnostim učencev za učenje tujih jezikov. Pri poskusnem uvajanju tega ukrepa so ugotovili, da je bilo v pouk prvega tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolčkov, delež pa se je z leti še povečal.
NPZ je bil po dosedanji ureditvi obvezen v šestem in devetem razredu ter ni bil eno od meril pri vpisu na srednje šole. Novela pa NPZ uvaja tudi za tretješolce in določa, da je v primeru omejitev vpisa na srednje šole uspeh na NPZ v devetem razredu lahko eno od meril pri vpisu.
Prav tako novela posega v koncept razširjenega programa. Tako se podaljšano bivanje, jutranje varstvo ter dodatni in dopolnilni pouk preoblikujejo v štiri nova vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti. Prenovljeni razširjeni program – učenci se bodo vanj vključevali prostovoljno – osnovnim šolam daje več avtonomije, saj bodo lahko izvajanje programa določile skladno z letnim načrtom, pri čemer bodo lahko upoštevale osebnosti učencev in okolja. Osnovna šola bo s tem razvijala spodbudno in varno učno okolje z več prostora za ustvarjalno sodelovanje med učenkami in učenci, kar pa pripomore k udejanjanju načela enakih možnosti ter k upoštevanju potreb in interesov učencev.
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda: »Glavni namen ključne spremembe na področju NPZ je pridobivanje dodatnih informacij o znanju učencev, predvsem podatkov o uspešnosti razvoja bralne in matematične pismenosti ter informacij, ki bodo nudile podporo samoevalvacijskim prizadevanjem šol za izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja.«
Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič: »Prenovljeni koncept razširjenega programa podpira razvoj otrokove osebnosti, nadarjenosti, kognitivnih in telesnih sposobnosti z namenom, da ga pripravlja na odgovorno življenje v družbi in ga spodbuja k samostojnosti.«
Novela nagovarja tudi vključevanje učencev priseljencev v obvezni program
Pomembna novost v noveli je tudi ta, da bodo morali osnovnošolci, ki se izobražujejo na domu, opravljati izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v šolah. Če učenec, ki se izobražuje na domu, ob koncu šolskega leta ne bo uspešno opravil ocenjevanj pri posameznih predmetih, se bo moral v naslednjem letu izobraževati v šoli. Prav tako novela uvaja postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Novo je določilo o njihovi vključitvi v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom.
Vladni novela prinaša tudi organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom ter v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Slednje bo po pričakovanju ministrstva rešilo problematiko težavnejšega vključevanja osnovnošolcev s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Novela daje tudi pravno podlago za umestitev jezika gluhoslepih in slovenskega znakovnega jezika v predmetnik.
Poslanka Svobode Katarina Štravs: »Slovenija ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu. To je dejstvo. Tako je tudi zato, ker smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja, razumeli kot izraz družbene pravičnosti in solidarnosti. V gibanju Svoboda se zavzemamo za močno in kakovostno javno šolstvo, ki sledi sodobnim pedagoškim prijemom in hitremu razvoju družbe.«
Poslanka Svobode Vera Granfol: »Vsak korak na področju vzgoje in izobraževanja je ključen za oblikovanje prihodnosti naše družbe, zato je vsekakor potreben premišljen pristop pri spreminjanju zakonodaje in uvedbi novosti.«