Že pred stotimi leti, ko so naši Primorci zaradi sramotnega Londonskega pakta leta 1915 in nato Rapalskega sporazuma leta 1920 postali del Kraljevine Italije ...
Že pred stotimi leti, ko so naši Primorci zaradi sramotnega Londonskega pakta leta 1915 in nato Rapalskega sporazuma leta 1920 postali del Kraljevine Italije, je primorski pesnik Srečko Kosovel zapisal: »Ljubljana spi in igra biljard.«
Potrebno je bilo 20 let upora proti fašizmu in štiri leta narodnoosvobodilnega boja, da se je večina Primorcev osvobodila in priključila svoji domovini. Takrat zavedni Slovenci tudi v Ljubljani niso spali, ampak se bojevali in si prizadevali, da se vsi Slovenci združimo v eni domovini.
Žal smo sedaj po stotih letih doživeli nepredstavljivo, da je predsednica Republike Slovenije našim rojakom Primorcem, ki so po letu 1947 na podlagi pariške mirovne pogodbe ostali v Republiki Italiji, odrekla njihovo domovino, ki je lahko le Slovenija. Kot njihovo domovino jim je samovoljno določila Republiko Italijo.
Vsem Slovencem, pa naj živijo v katerikoli državi po svetu, je lahko domovina le Slovenija. To mora še toliko bolj veljati za vse zamejske Slovence, ki so po drugi svetovni vonji ostali v sosednjih državah. Predvsem zato, ker jim njihove pravice nikoli niso bile v celoti priznane in spoštovane.
Zato je izjava predsednice republike ponižujoča in žaljiva, in to ne samo za Slovence, ki živijo v zamejstvu. Izjava je ponižujoča in žaljiva do vseh Slovencev in do vseh naših prednikov, ki so umirali, trpeli in se bojevali, da imamo svojo domovino in državo. Takšna izjava predsednice republike izraža nespoštovanje do lastnega naroda in zgodovine.
