Z izrabo sončne in vetrne energije do spremembe razvojne paradigme Slovenije
Državni zbor je po pričakovanju sprejel zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, s katerim je vlada dr. Roberta Goloba zagotovila podlago za določitev potencialnih prednostih območij v državi za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn. Z zakonom pa je tudi določila tudi okoliščine, ko je postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah obvezna. Ministrski zbor je se tem naredil enega od potrebnih korakov za spremembo razvojne paradigme Slovenije, ki je glede izrabe sončne in vetrne energije na repu držav članic Evropske unije.
»Da sta veter in sonce naša naravna danost, kažejo tudi analize potencialov, ki so jih opravili v okviru tehnične pomoči Evropske komisije. Obenem so sončne in vetrne elektrarne relativno hitro izvedljivi projekti, ki so tudi okoljsko najmanj sporni in nam lahko pomagajo prebroditi energetsko krizo,« je v predstavitvi zakona poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Opozoril je tudi, da zakon ne prinaša nobenih revolucionarnih rešitev, ki v na tem področju naprednejših državah še nebi bile udejanjene.
Med naravnimi danostmi naše države tudi sončna in vetrna energija
V Sloveniji bi lahko zgolj z izrabo sončne in vetrne energije pridobili skoraj osemkrat več električne energije, kot jo sedaj porabimo. Gre za izjemno naravno danost, ki nam je po navedbah stroke na dosegu roke, je hitro izvedljiva in tudi poceni. Vladni zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije je tudi predpogoj za črpanje sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. »Vsaka država podpisnica mednarodnih okoljskih in podnebnih sporazumov in dogovorov, pa naj si bo še tako majhna, kot je Slovenija, mora oblikovati in sprejeti lastno, t. i. energetsko mešanico. Zgolj na podlagi upoštevanja naravnih danosti in geostrateškega položaja posamezne države bomo lahko uresničili skupni globalni cilj, to je ogljična nevtralnosti do leta 2050,« je spomnil poslanec Svobode Teodor Uranič.
Državni sekretar Vajgl pa je še dodal: »Slovenija na področju razogljičenja lovi sapo. Startala je prepozno, s tem pa izgublja na konkurenčnosti in predvsem na priložnosti, da ustrezno odgovori na izzive sodobnega časa. Naše zamujanje pa je v nekem smislu tudi prednost, saj bomo lahko v prostor vnesli najsodobnejše in preverjene tehnološke rešitve.«
