Državni zbor je opravil splošno razpravo o vladnem predlogu prenovljenega energetskega zakona, ki je zaradi svoje ambicioznosti deležen velike pozornosti širše javnosti. O sklepu, ali je zakon ...

NSi nastavila oviro vladnemu energetskemu zakonu

Državni zbor je opravil splošno razpravo o vladnem predlogu prenovljenega energetskega zakona, ki je zaradi svoje ambicioznosti deležen velike pozornosti širše javnosti. O sklepu, ali je zakon primeren za nadaljnjo parlamentarno obravnavo, pa poslanke in poslanci zaenkrat še ne bodo glasovati, saj so se v opozicijski NSi odločili vladnim prizadevanjem za učinkovit zeleni prehod v energetiki nastaviti oviro in so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma.

Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba je po tem, ko je veliko vsebin iz obsežnega energetskega zakona zaživelo v ločenih zakonih, prenovila preostanek nekdaj temeljnega zakona za področje energetike. V predlogu je določila zakona tudi prilagodila potrebam zelenega prehoda. Iz opozicijskih vrst in dela zainteresirane javnosti pa je slišati zavajanja, da vlada zeleni prehod gradi na plečih ljudi ter da gre za poseg v svobodo izbire energenta in za napad na denarnice državljanov.

Energetski zakon pod plazom zavajanj in neutemeljenih kritik

Neutemeljene kritike se nanašajo predvsem na določila glede vgradnje plinskih kotlov za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah, podeljevanja koncesij za distribucijo plina in vgradnjo peči na biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih. Premier je zato v nedavnem odgovoru na poslansko vprašanje napovedal, da bo vlada predlagala umik določila, ki bi pri novogradnjah prepovedalo vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja. Po njegovih besedah gre za približno 500 primerov letno, zato je bolj pomembno zamenjati stare naprave v 430.000 gospodinjstvih, ki se ogrevajo na ta način. Vlada torej nima namena posegati v pravice kogarkoli.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »V pogovoru o energetski politiki bi morali staviti na številke, ne pa igrati na čustva. Glavni problem je v tem, kako bomo 430.000 večinoma zastarelih kurilnih naprav na lesno biomaso oziroma drva zamenjali s sodobnimi napravami.«

V štirih letih bo vlada kar za štirikrat povečala sredstva za subvencioniranje novih, sodobnih kurilnih naprav. Glede zemeljskega plina za ogrevanje pa bo vlada vztrajala pri zamejitvi in dokončni ustavitvi investicij v nova omrežja, in to ne samo zaradi zelenega prehoda, temveč tudi zaradi vseevropske energetske krize, ki smo ji bili priča v letu 2022. »Vlada pri zelenem prehodu stavi na konsistentne, finančno vzdržne in ob zadostnih finančnih podporah izvedljive ukrepe. Vlado zanimajo ljudje, njihovo zdravje, okolje in podnebje. V boljši zeleni jutri je treba iti z mislijo na naše otroke, vnuke in zanamce,« je poudarila poslanka Svobode mag. Nataša Avšič Bogovič.

Vlada odgovorno spodbuja nove, sodobne rešitve

Poslanec Svobode Tomaž Lah: »Vsaka odgovorna vlada vzporedno z uvedbo prepovedi ali omejitev ponudi nove oziroma alternativne rešitve. Prav to je storila tudi ta vlada, zato ni nobenega razloga, da bi se odrekli premišljenim in učinkovitim rešitvam v predlogu energetskega zakona.

Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Ljudem jasno sporočamo, da je lesna biomasa vedno bila in bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, moramo pa se vsi skupaj potruditi, da so kurilne naprave, ki jih imamo za izkoriščanje tega energenta, sodobne in ne ogrožajo našega zdravja.«

Vladni predlog energetskega zakona je sicer šel čez vsa sita javne obravnave, posvetovanj in medresorske obravnave. Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra zakon vsebuje številne dobre vsebin, med drugim tudi pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije dodeljene hitreje, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v Zasavski in Savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Seršen je še opozorila, da vedno več državljanov in podjetij prepoznava pomen zelenega prehoda in k temu želijo tudi sami prispevati, zato se odločajo za investicije: »Zakon glede tega prinaša dve pomembni novosti, ki bosta omogočili, da se investitorjem subvencije dodeljujejo hitreje in bolj učinkovito. Prva rešitev je digitalizacija in bistvena postopkovna poenostavitev dodeljevanja subvencij ministrstva in centra za podpore. Druga izboljšava pa so jasna in enostavna pravila za dodeljevanja spodbud sklada za pravičen prehod, modernizacijskega sklada in drugih skladov, preko katerih bi lahko najboljšim investicijam zagotavljali tudi komplementarno financiranje, kar je nasploh novost in mehanizem, ki se uvaja prvič. Zakon uvaja tudi različne možnosti sistemskega blaženja energetske draginje.«

Referendum v službi mobilizacije volilne baze

Poslanka Svobode Sara Žibrat: »Predlog NSi za razpis posvetovalnega referenduma je populistično manipuliranje z namenom mobilizacije volilne baze za evropske volitve. Kolegice in kolege v NSi sprašujem, zakaj sploh referendum? Ali morebiti nasprotujete zakonskemu ukrepu, ki govori o dodeljevanju spodbud Savinjsko-šaleški regiji in Zasavju, ki sta močno odvisne od ogljika? Ali nasprotujete, da bodo tamkajšnji prebivalci dobili spodbude iz sklada za pravičen zeleni prehod na podlagi strategije za izstop iz premoga? Ali pa morebiti nasprotujete temu, da bodo morale občine posodobiti svoje lokalne energetske koncepte ter opredeliti svoje cilje za prihranke pri rabi energije in cilje za povečanje obnovljivih virov energije?«

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Urška Klakočar Zupančič: Sem trn v peti
Marjan Šarec na osrednji proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Kamniku
Borut Sajovic: Kaj nam je povedal Maister?
Robert Golob: Naše prioritete so podprte in se odražajo tudi v proračunu