Državni zbor je s potrebno dvotretjinsko večino glasov vseh poslank in poslancev sprejel koalicijsko novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev pravice voliti osebam ...
Državni zbor je s potrebno dvotretjinsko večino glasov vseh poslank in poslancev sprejel koalicijsko novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev pravice voliti osebam, ki so postavljene pod skrbništvo. Novela torej približno 3500 osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi ovirami vrača aktivno in pasivno volilno pravico, ki državljankam in državljanom omogoča voliti in biti izvoljen.
Na volitvah v Evropski parlament bodo lahko sodelovale tudi osebe pod skrbništvom
»Odločitev državnega zbora, da sprejme novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev volilne pravice za osebe pod skrbništvom, predstavlja pomembno dejanje v dobro ljudi. Novela namreč onemogoča trajni odvzem volilne pravice, saj bo ta univerzalna, in to ne glede na osebne okoliščine kateregakoli posameznika. Tako bodo lahko osebe pod skrbništvom glasovale že na letošnjih volitvah v Evropski parlament,« je poudarila poslanka Svobode Tereza Novak
Po besedah poslanke novela predvsem povzema večletna prizadevanja civilne družbe, zagovornikov pravic invalidov, zagovornika načela enakosti in mnogih strokovnjakov, ki so opozarjali na neustrezno zakonodajno ureditev: »O nedopustnosti takšne ureditve se je izrekel tudi komisar za človekove pravice Sveta Evrope, ki je dejal, da v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov ni prostora za postopke, v katerih bi sodniki ali zdravniki ocenjevali volilno sposobnost ljudi in omogočali odvzem volilne pravice, zlasti zato, ker takšni postopki niso predvideni za osebe brez invalidnosti.«
Novela sledi pozitivnemu zgledu ureditve v številnih državah članicah Evropske unije
Poslanka Svobode Tereza Novak: »Z novelo zakona o volitvah v državni zbor torej sledimo pozitivnemu zgledu ureditve v številnih državah članicah Evropske unije. Sprejetje novele je pomemben korak v dobro posameznikov in skupnosti, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Glasovali smo namreč za volilno pravico kot neodtujljivo pravico vsake odrasle osebe v Sloveniji in nam zato na naslednjih volitvah ne bo treba več z zadrego govoriti o osebah pod skrbništvom, ki so brez volilne pravice«.
Poslanka Svobode in predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič: »Z vrnitvijo volilne pravice osebam pod skrbništvom smo postali bolj demokratična, vključujoča in spoštljiva družba.«
Koalicijska novela o referendumu in ljudski iniciativi gre v nadaljnjo obravnavo
Sicer se je državni zbor lotil še enega koalicijskega zakonskega predloga s področja volilnih oziroma referendumskih postopkov, to je novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki po več kot desetletju zakon usklajuje s spremembami ustave iz leta 2013. Novela je s potrebno dvotretjinsko večino glasov navzočih poslank in poslancev dobila podporo za nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Ustavne spremembe so sicer posegle v tri sestavine referendumske ureditve. Tako so zmanjšale število možnih predlagateljev referenduma, določile, v kakšnih primerih je referendum prepovedan, ter uvedle zavrnitveni kvorum.
»Naš predlog novele v bistvu povzema zakonski predlog, ki ga je pripravila delovna skupina vlade, v kateri so sodelovali predstavniki ministrstva za javno upravo, službe vlade za zakonodajo, ravne fakultete, državne volilne komisije, pa tudi vrhovnega sodišča in ministrstva za pravosodje. Te rešitve so smiselno že vključene v veljavni zakon o državnem svetu. Državni zbor je namreč januarja lani sprejeli novelo tega zakona,« je pojasnila poslanka Novak.
Poslanka Svobode Lucija Tacer: »V poslanski skupini Svoboda smo kot eni izmed predlagateljev prepričani, da je po desetih letih nastopil čas, da državni zbor kot zakonodajalec izpolni svojo dolžnost tako do samega sebe kot tudi do ustavnega sodišča.«
