Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je soglasno dopolnil in podprl predlog novele zakona o varstvu okolja, ki zaostruje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig ...
Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je soglasno dopolnil in podprl predlog novele zakona o varstvu okolja, ki zaostruje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. V razpravi so poslanke in poslanci Svobode v celoti pritrdili predstavnikom predlagateljev novele iz Anhovega, ki so večkrat opozorili na škodljive posledice izpustov za zdravje prebivalstva.
Odbor na pobudo predlagateljev novele sprejel tudi več amandmajev
Predlagatelja novele sta društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec. Na njuno pobudo je parlamentarni odbor pripravil in sprejel tudi nekaj amandmajev. Tako novela ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak navaja, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za sežig, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.
Poslanka Svobode ter predsednica odbora za infrastrukturo, okolje in prostor mag. Nataša Avšič Bogovič: “Pomembno je, da s tem zagotavljamo zdravo življenjsko okolje, torej človekovo pravico do zdravega okolja in življenja, ki mora biti pred vsemi pravicami.«
Odbor je dopolnil tudi določila glede monitoringa. Tako bo po dopolnjenem predlogu moral povzročitelj onesnaževanja polurne povprečne vrednosti in dnevne povprečne vrednosti emisij sproti objavljati na spletni strani in jih mesečno pošiljati ministrstvu in občini. Predvideno je tudi, da bo pristojno ministrstvo na spletni strani državne uprave obveščalo javnost o meritvah, ki mu jih bo pošiljal onesnaževalec.
Še vedno pa je v predlogu novele predvideno, da se bo monitoring moral izvajati na vseh izpustih naprave in da se bo moral izvajati tako kot na napravah za sežig, razen če bo za naprave za sosežig določeno pogostejše merjenje. Še naprej v predlogu ostaja tudi določilo, da bo neizpolnjevanje zahtev glede monitoringa in sporočanja njegovih rezultatov prekršek, in ne več lažji prekršek.
Iz zakonskega predloga črtali uvedbo okoljske dajatve
Z sprejetim dopolnilom pa so poslanke in poslanci iz zakonskega predloga črtali uvedbo okoljske dajatve. Sicer je v razpravi poslanec Svobode Tomaž Lah izpostavil opozorila zdravniške stroke, da prebivalci, ki živijo v okolici sežigalnic, pogosteje zbolevajo za rakavimi in drugimi obolenji, za sosežigalnice pa so sedaj dovoljene še višje vrednosti izpustov. Poleg tega je verjetnost, da bo nekdo, ki je že bil izpostavljen azbestu in bo izpostavljen še onesnaževalom iz sosežigalnice, zbolel za hujšo boleznijo, veliko večja, kot če prej ne bi bil izpostavljen azbestu.
V Gibanju Svoboda smo že v predvolilni kampanji in v strankinem programu poudarili, da si zaslužimo državo, ki ji je mar za okolje in ki tako skrb za okolje kot skrb za človeka postavlja v središče svojega delovanja. Tudi v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo s sistemskimi ukrepi zmanjšali pritiske na naravno in zdravo življenjsko okolje ter uredili sanacije v preteklosti onesnaženih okolij in starih okolijskih bremen.
Koalicijska pogodba vsebuje konkretne okoljske zaveze
Ob tem velja še izpostaviti, da koalicijski dogovor za področje, ki ga naslavlja predlog novele zakona o varstvu okolja, vsebuje tudi konkretne zaveze glede zagotovitve neodvisnega obratovalnega in kontrolnega monitoringa emisij izpustov v zrak, pri sosežigu odpadkov pa glede uveljavitve najvišjih evropskih standardov.
