Poslanska skupina Svoboda je danes vložila še dva predloga posvetovalnega referenduma.

Poslanska skupina Svoboda je danes vložila še dva predloga posvetovalnega referenduma. Poleg predloga posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je koalicija s Svobodo na čelu vložila prejšnji teden, so danes poslanke in poslanci predlagali še, da volivke in volivce povprašamo:

  • Ali ste za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena?
  • Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?

»V naši državi in družbi že vrsto let potekajo razprave in tudi polemike o teh vprašanjih, ki terjajo širši družbeni konsenz in o katerih odločitve ne morejo biti zgolj politične. Zato želimo, da se do njih na referendumu opredelijo volivke in volivci,« je ob vložitvi predlogov dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.

Odločilnejši vpliv volivk in volivcev

V Svobodi smo že v svojem programu zapisali, da smo za demokratizacijo volilnega sistema, da torej zagovarjamo proporcionalni politični sistem s preferenčnim glasom. To namreč omogoča, da so izvoljeni poslanci z najvišjo podporo volivcev in ne zgolj političnih strank. To smo zapisali tudi v koalicijsko pogodbo. Z uvedbo preferenčnega glasu se bi okrepil vpliv volivcev na izbiro kandidata – okrepilo bi se načelo personalizacije volitev.

»Z referendumskim vprašanjem bomo državljanke in državljane vprašali, ali želijo tudi na volitvah v Državni zbor obkrožiti ime in priimek kandidatke ali kandidata, za katerega želijo, da jih zastopa v parlamentu – to je preferenčni glas. Za zdaj lahko obkrožimo le stranko in nam je kandidat pravzaprav vsiljen,« je pojasnila poslanka Svobode Lucija Tacer.

Preferenčni glas v slovenski volilni zakonodaji sicer ne predstavlja novosti. Glasovanje s preferenčnimi glasovi je pri nas že uveljavljeno na evropskih in tudi lokalnih volitvah.

Rezultati volitev v Evropski parlament kažejo, da so volivci relativni neobvezni preferenčni glas sprejeli, da ga razumejo ter da ga uporabljajo. Na volitvah v Evropski parlament leta 2019 je kar je 77 % volivcev, ki so glasovali, svoj glas oddalo tako, da so podelili preferenčni glas. Poleg tega je bilo vseh 8 poslancev izvoljenih na podlagi preferenčnih glasov, pri čemer sta dva poslanca »preskočila« vrstni red kandidatov na listi. Prav na to je spomnila tudi državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in dodala, da je vlada že lani sprožila postopke javnega posvetovanja o volilnem sistemu, izvedla tudi spletno anketo in tam se je naklonjenost preferenčnemu glasu že pokazala.

»Za spremembo zakonodaje na tem področju v državnem zboru potrebujemo ustavno večino, zato bi bila potrditev na referendumu za poslanke in poslance zelo pomembno sporočilo,« pa je še dodala poslanka Tacer.

Varna in dostopna uporaba konoplje v medicinske namene

»Državljanke in državljane bi radi na najbolj demokratičen način vprašali, ali so za to, da se zakonodajno uredi pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene. Te stvari zdaj niso dovolj jasno urejene. Možnost uporabe v zdravstvu sicer imamo, vendar izdelke uvažamo iz tujine. Konopljo v ta namen uporablja veliko ljudi, gre za uporabno rastlino, ki pa je žal dobila preveč negativno konotacijo,« je drug referendumski predlog pojasnil poslanec Svobode Darko Krajnc.

Slovenija je na tem področju v celoti odvisna od uvoza iz tujine. Uvoženi proizvodi, ki so na voljo, so zgolj sintetični, njihove koncentracije zdravilnih snovi pa ne dosegajo želenih vrednosti. Poleg tega so težko dostopni in dragi, zaradi težavnega uvoza pa v praksi bolj ali manj nedosegljivi slovenskim bolnikom. Ti pripravke iščejo tudi na črnem trgu.

Zavzemamo se za to, da končno postavimo ustrezno podlago za končanje stigmatizacije konoplje kot kulturne rastline ter končno določimo zakonodajno osnovo, ki bo predvsem bolnikom omogočila dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega zdravila iz naravno pridelane medicinske konoplje.

Tudi v koalicijsko pogodbo smo zapisali, da je eden od naših ciljev sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bi omogočila pridelavo in predelavo ter nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene.

Predstavniki Gibanja Svoboda Mladi pa so včeraj poslankam in poslancem Svobode predali pobudo, da bi ljudje na referendumu povedali tudi, ali se strinjajo tudi z legalizacijo konoplje za omejeno osebno rabo. A so tudi s trenutno predlaganim referendumskim vprašanjem zadovoljni.

»Po izmenjavi stališč in argumentov razumemo odločitev poslanske skupine, da bo posvetovalni referendum izveden o rabi konoplje v medicinske namene, kar tudi zelo podpiramo. A le kot prvi korak. Zato že danes napovedujem, da bomo v referendumski kampanji zbirali podpise podpore naši pobudi, torej uporabi konoplje tudi za osebno rabo,« je poudaril predsednik Gibanja Svoboda Mladi Matej Grah.

Tudi druge države po svetu, ki poznajo regulirano osebno uporabo konoplje, so večinoma najprej uredile medicinsko proizvodnjo in oskrbo s konopljo, šele v drugi fazi pa tudi regulacijo osebne rabe konoplje.

Možnost pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je pomembno družbeno vprašanje

Koalicija je sicer že prejšnji teden vložila predlog za posvetovalni referendum o vprašanju zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Tudi tukaj gre za vprašanje, ki terja širši družbeni konsenz. Zakon o tem je sicer že pred časom v parlamentarni postopek vložilo več kot 5000 volivk in volivcev.

Po našem mnenju je treba ljudstvu skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli zagotoviti možnost odločanja o tem, ali naj se zakonodajno uredi vprašanje pravice posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje, do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Morebitni zakon, ki bi uzakonil pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, bi na eni strani eni skupini ljudi omogočil doslednejše uveljavljanje svoje vrednote tudi ob koncu življenja, ne da bi s tem drugi skupini krnil možnosti življenja v skladu z njenimi življenjskimi prepričanji in načrti.

Slovenija bi z odločitvijo za legalizacijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledila vrsti naprednih držav, ki sploh v zadnjih letih uzakonjajo tovrstne posege. Takih držav je vse več. V družbi je sicer že jasno zavedanje, da lahko osebe, ki to zdravstveno storitev potrebujejo, to že zdaj izvedejo v Švici, a to si lahko privoščijo zgolj tisti, ki imajo za to dovolj sredstev.

»V poslanski skupini Svoboda pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja podpiramo. Če bodo temu naklonjeni tudi državljanke in državljani, bomo tak zakon vnovič vložili v parlamentarni postopek,« je zagotovila poslanka Svobode Tereza Novak.

Naklonjeni smo združevanju referendumov

Združevanje referendumov, da bi torej vsi potekali na isti dan, se nam v Svobodi zdi smiselno – tako z vidika stroškov kot tudi zato, da ljudem ni treba prepogosto na volišča.

Današnja vložitev predlogov nam omogoča tudi, da bi referendume še lahko združili tudi z evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, a konkretno se o datumu posvetovalnih rferendumov še nismo odločili.

Prednost združevanja z volitvami bi bila lahko tudi višja volilna udeležba tako na evropskih volitvah kot tudi na referendumih – nenazadnje je tako na enih kot na drugih udeležba praviloma najnižja. Hkrati pa višja volilna udeležba odločitvam daje tudi večjo legitimnost.

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Evropska unija je politična in socialna inovacija
Sara Žibrat o posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje
Tamara Vonta o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Janja Sluga o posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja