Gibanje Svoboda skupaj z volitvami v Evropski parlament predlaga tri posvetovalne referendume s štirimi referendumskimi vprašanji.
Referendum o prostovoljnem končanju življenja
Državljani in državljanke se bomo na posvetovalnem referendumu odločali o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Prav gotovo smo kot skupnost v letu 2024 dovolj zreli, da pri odločanju o končanju svojega življenja izpeljemo družbeni dialog in dogovor. Gre za vprašanje avtonomije bolnikov, ki imajo neozdravljivo bolezen, ki jim povzroča hudo trpljenje.
Želimo si, da se slovenske državljanke in državljani sami opredelijo do tako pomembne družbene teme, kot je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, zato jih želimo v okviru referendumskega vprašanja vprašati:
Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?
V slovenski javnosti se je o prostovoljnem končanju življenja začelo odprto razpravljati že pred letom 2018. Po zaslugi društva Srebrna nit je ta razprava od leta 2018 potekala še bolj intenzivno. Besedna zveza – pomoč pri prostovoljnem končanju življena – tako ni nova in je v našem jeziku že splošno uveljavljena, kar potrjujejo številne javnomnenjske raziskave.
Z odločitvijo o zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, bi Slovenija sledila vrsti naprednih držav, katerih seznam se vsako leto daljša. V Svobodi smo prepričani, da je Slovenija napredna država, njena družba pa za tak zakon dovolj zrela. Tovrstna pomoč je danes že dovoljenja v Španiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Belgiji, na Portugalskem, v Kolumbiji, Novi Zelandiji ter številnih državah ZDA in Avstralije. Pri vseh državah je skupno, da se za uveljavljenje pravice do prostovoljnega končanja življenja zahteva, da pri pacientu obstaja fizični razlog, to pa je huda neozdravljiva bolezen, ki povzroča neznosno trpljenje.
Slovenska ustava v 51. členu določa, da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prav ta člen skupaj s 35. členom ustave, ki ureja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, tvori pravno podlago, na kateri je mogoče zakonsko urediti pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
35. člen Ustave RS, iz katerega se izpeljuje tudi pravico odločanja o lastnem življenju, določa, da je posameznik svoboden, da lahko svoje življenje avtonomno kroji skladno s svojimi prepričanji in ideali. Po obstoječi pravni ureditvi neznosno trpeči umirajoči, ki si želi dostojne smrti, te možnosti nima. Če bodo državljanke in državljani tako odločili na referendumu, bi s tem umirajočim dali možnost dostojne smrti, ne da bi s tem komurkoli krnil možnosti življenja v skladu z morda drugačnimi življenjskimi prepričanji, vrednotami in načrti.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v nekaj primerih v okviru presoje o pravici do zasebnega življenja že priznalo pravico do samoodločbe o času in načinu končanja lastnega življenja, pri čemer je pri odločanju izhajalo iz prirejenosti in tehtanja treh načel.
Mnogim, ki so bili bodisi sami ali preko svojih bližnjih soočeni z velikim trpljenjem, bo spoznanje, da imamo v slovenski zakonodaji določeno pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, predstavljalo veliko uteho in jim dajalo notranji mir.
Da je naša odločitev za referendum prava, je potrdilo kar 69% sodelujočih v anketi, ki jo je Mediana izvedla konec marca. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da se 72,2 odstotka vprašanih strinja, da bi na referendumsko vprašanje odgovarjali hkrati z evropskimi volitvami.
Pri pravici do prostovoljnega končanja življenja gre bolj kot za zdravstvena vprašanja za spoštovanje načela pacientove avtonomije. O avtonomiji bolnika, ki ima pravico odločanja o lastnem življenju, v skladu s svojimi prepričanji in ideali.
Referendum o uvedbi preferenčnega glasu
Državljani in državljanke se bomo na posvetovalnem referendumu odločali o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v Državni zbor. Referendumsko vprašanje bo:
Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?
Volitve so osrednje orodje demokracije, ki ga imamo državljani in državljanke na voljo pri izbiri svojih predstavnikov in predstavnic v parlamentu. Volitve so izraz ljudske suverenosti, ki je osnovni pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših organov. Volitve so nujni pogoj za vzpostavitev in ohranitev pravne države. Volitve podelijo mandat za odločanje o najpomembnejših družbenih vprašanjih – s pravnega vidika volitve tako dajejo legitimnost pri izvajanju zakonodajne oblasti, s političnega vidika pa pomenijo aktivno sodelovanje ljudstva pri oblasti. Volitve so s tem temeljna vez med predstavniškim telesom in volivci ter kot takšne ključni instrument, s katerim državljani vplivajo na državno politiko in politične odločitve.
Ko govorimo o volitvah in z njimi povezanimi pravicami, moramo nujno govoriti tudi o volilnem sistemu. Ta je eden bistvenih sestavnih delov splošnega političnega sistema vsake države, kajti izraža in potrjuje temeljne politične odnose in oblike določene družbe.
Na različnih ravneh razprave o primernosti volilnega sistema v Sloveniji potekajo praktično od sprejetja Zakona o volitvah v Državni zbor leta 1992, sprejetega na osnovi proporcionalnega sistema, dopolnjenega z večinskimi elementi. Vse odtlej zakon ni doživel korenitih sprememb, do leta 2000, ko je bila ureditev dopolnjena z ustavnim zakonom – julija tega leta je Državni zbor sprejel Ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena Ustave RS. Od tedaj v RS velja proporcionalni volilni sistem, z ustavno dikcijo, ki poleg še nekaterih drugih zahtev, izrecno zahteva tudi odločilni vpliv volivcev na dodelitev mandatov.
Zahteve 80. člena Ustave so bile skoraj v celoti uresničene z novelo iz leta 2006, nedorečena je ostala le prej omenjena zahteva po odločilnem vplivu volivcev na izbor kandidatov za poslance.
Kritiki veljavnega sistema opozarjajo, da volivci pri oddaji glasu nimajo nobene možnosti izbire med kandidati znotraj določene liste, ki jo podpirajo. V proporcionalnih volilnih sistemih predstavlja uvedba preferenčnega oziroma prednostnega glasu najpogostejši način uveljavljanja načela personalizacije volitev. S preferenčnim glasom lahko volivci odločijo o tem, kateri kandidat z liste kandidatov naj bo izvoljen. Osrednja značilnost preferenčnega glasu je, da že po svoji naravi omogoča odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom.
V Svobodi smo prepričani, da nekaterih najpomembnejših družbenih odločitev ni mogoče sprejemati samo preko političnih predstavnikov, ampak je potrebno tovrstne odločitve, še posebej kadar presegajo sedanje generacije in imajo velik vpliv na prihodnje, prepustiti državljanom.
Referendum o konoplji
Državljani in državljanke se bomo na posvetovalnem referendumu odločali o tem, ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene in ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo. Referendumski vprašanji bosta:
1. Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?
2. Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?
Namen predlaganega posvetovalnega referenduma je, da državljanke in državljani povedo, ali naj v Sloveniji zakonsko uredimo pridelavo oziroma gojenje konoplje v medicinske namene, pa tudi da izrazijo svoje stališče, ali smo kot družba že dovolj dozoreli, da presežemo stigme in uredimo varno uporabo konoplje za omejeno osebno rabo.
Predlagatelji smo se odločili, da volivkam in volivcem zastavimo dve ločeni vprašanji in pridobimo vpogled v naklonjenost ljudi k legalizaciji gojenja konoplje za medicinsko rabo, s čimer bi izboljšali dostopnost slovenskih bolnikov do konoplje, pospešili raziskovanje tveganj in učinkov kanabinoidov ter opolnomočili zdravstveno stroko za varno predpisovanje kanabinoidov. Poleg tega želimo preveriti tudi naklonjenost ljudi za legalizacijo gojenja in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo, kot je to pred kratkim storila Nemčija, razvita in napredna evropska država, po kateri se v Sloveniji tudi večkrat radi zgledujemo.
Očitki opozicije, da se želimo posvetovati o jasnih zadevah, niso utemeljeni. Drži, da je uporaba konoplje v medicini pri nas zakonsko že dovoljena, in sicer od leta 2017, ko je bila konoplja vključena v Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog. Zakonsko neurejeno ostaja področje gojenja, pridelave, predelave konoplje na ozemlju Republike Slovenije, zato ekstrakte konoplje še vedno uvažamo iz tujine, naravne rastline oz. vršičkov pa zdravniki praktično ne predpisujejo. Po dobrih 7 letih uporabe medicinske konoplje v Sloveniji še vedno nismo uredili gojenja konoplje.
Gojenje na domačih tleh bi namreč izboljšalo dostopnost konoplje in informiranost bolnikov o svojih možnostih, spodbudilo bi več raziskav in strokovnih izobraževanj. Več kot očitno je, da je vprašanje uporabe konoplje v medicinske namene tako med prebivalci kot zdravniško stroko zapostavljena in občutljiva tema, o kateri se je potrebno pogovarjati. Pomanjkanje celostne ureditve in še vedno prisotna družbena stigma ovirata zdravnike pri predpisovanju kanabinoidov, bolnike pa pri odprti komunikaciji z zdravniki. Čeprav večina anketiranih zdravnikov v Sloveniji podpira uvedbo konoplje za zdravljenje, jih kar 95 % ocenjuje, da imajo premalo znanja s tega področja. Posledično je dostop bolnikov do konoplje neenak in prevladuje le v osrednjeslovenski regiji. Poleg tega so v slovenskem zdravstvu smernice za uporabo konoplje na voljo le za področje paliativne oskrbe bolnikov z rakom, a je delež uvoženih kanabinoidov, ki se uporabljajo v paliativi, zanemarljiv. Kar 90 % uvoženih učinkovin konoplje se namreč uporablja za zdravljenje otroške epilepsije, s konopljinimi pripravki se zdravi le 5 % bolnikov z multiplo sklerozo, v onkologiji pa je raba nizka. Onkološki bolniki se tako nemalokrat obračajo na črni trg, kjer posegajo po konoplji nepreverjene kakovosti in moči, kar je lahko nevarno za njihovo zdravje. Na črni trg so morali tudi starši otrok z epilepsijo, ko je bila dobava konoplje iz tujine prekinjena.
Nezanemarljiv je tudi podatek, da se uporaba naravnih učinkovin v primeru njihove dostopnosti povečuje, saj je bil v državah, kjer je dostop do konoplje v medicinske namene sistemsko urejen, zaznan upad v predpisovanju sintetičnih zdravil proti bolečinam, tesnobi, slabosti, napadom, nespečnosti in depresiji.
Slovenija ima visoko razvito farmacevtsko proizvodnjo, tako se tudi pri gojenju in predelavi konoplje odpirajo možnosti za proizvodnjo magistralnih zdravil, za nove tehnologije ekstrakcije, nova delovna mesta in izvozne priložnosti.
Drži, da po javnomnenjskih raziskavah večina Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. A anketa ni enaka izraženemu mnenju ljudstva na referendumu, še posebej glede tako občutljivega vprašanja, kot je legalizacija konoplje; in dejstvo je, da je v številnih državah, kot so Kanada, ZDA, Nizozemska in Nemčija, ureditev pridelave medicinske konoplje odprla vrata za naslednji korak, legalizacijo omejene osebne rabe konoplje.
Vedno več držav se odloča za postopno dekriminalizacijo in legalizacijo splošne uporabe konoplje, saj so se pristopi prepovedovanja in kaznovanja izkazali kot nezadostni, družbeno izjemno škodljivi ter kot ogromno breme za državni proračun ter policijo in pravosodni sistem. Delež legalno prodane konoplje namreč ne dosega niti desetine skupnega trga. Prepovedi niti mladoletnikom ne preprečujejo dostopa do konoplje. Skoraj polovica slovenskih anketiranih dijakov meni, da je konoplja lahko dostopna. Konoplja ima največji delež v vrednosti na črnem trgu prepovedanih drog, v stiku s kriminalnimi družbami pa lahko predvsem ranljive mladoletne osebe dobijo dostop tudi do drugih drog.
Podatki kažejo, da se je v državah z dovoljeno omejeno rabo konoplje število smrti zaradi prevelikega odmerka opiatov zmanjšalo za 25 %. Prav tako se je izkazalo, da po legalizaciji uporaba konoplje med prebivalci ni narasla, temveč je izboljšala nadzor držav nad pridelavo, testiranjem in prodajo konoplje.
K odpravi kriminalizacije in stigmatizacije uporabnikov konoplje nenazadnje pozivajo tudi mednarodne organizacije, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, Rdeči križ in Svetovni odbor za politiko drog.
