Hrastnik je v teh dneh na očeh javnosti, saj orje ledino na področju skupnostne samooskrbe z električno energijo, pridobljene s sončno elektrarno. Odprtja prvega tovrstnega projekta pri nas se je ...
Hrastnik je v teh dneh na očeh javnosti, saj orje ledino na področju skupnostne samooskrbe z električno energijo, pridobljene s sončno elektrarno. Odprtja prvega tovrstnega projekta pri nas se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer.
Kako deluje takšna elektrarna? Kot so zapisali na ministrstvu, je Sončna šola Hrastnik na strehi hrastniške osnovne šole s 300 kilovati moči prva zadružna skupnostna samooskrbna sončna elektrarna v državi. Z električno energijo bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva objekta lokalnega gospodarstva. Njena posebnost pa je tudi način in model vzpostavitve skupnostne samooskrbe, ki omogoča, da koristi ostanejo v lokalni skupnosti.
Sončna šola Hrastnik je prvi projekt Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, katere cilj je prispevati k čim večji samooskrbi iz obnovljivih virov energije. Po demokratičnih načelih združuje tako Občino Hrastnik kot zainteresirane občanke in občane. In medtem ko zadruga že razvija podobne projekte skupnostne samooskrbe, zanimanje za posnemanje hrastniškega modela prihaja iz vse Slovenije. To je zelo pozitiven znak, saj lahko energetske skupnosti pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja ter obenem zagotovijo, da proizvodnja in potrošnja električne energije ostaneta v rokah lokalne skupnosti. Kot so zapisali v Energetski zadrugi Hrastnik, se investicija povrne v manj kot desetih letih, hkrati pa zagotavlja večjo energetsko neodvisnost.
Na odprtju so zbrane nagovorili minister Bojan Kumer, župan Marko Funkl, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidar Roglič in Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus, ki je projekt Sončna šola Hrastnik podpirala v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
Stranka Gibanje Svoboda je v svoji viziji razvoja Slovenije do leta 2030 med drugim zapisala, da bomo posebno pozornost bomo namenili identifikaciji, aktiviranju ter inovacijski nadgradnji spečih razvojnih potencialov mest, ki bodo povečali ustvarjeno dodano vrednost in kvaliteto bivanja v vseh naseljih. V poglavju, ki govori o zelenem preboju, pa smo se zavezali, da “moramo pospešiti investicije v obnovljive vire energije s ciljem zagotavljanja energetske varnosti in samozadostnosti, zmanjšati rabo fosilnih goriv in s tem uvozno odvisnost, spodbujati razvoj novih tehnoloških rešitev, ki prispevajo k podnebni nevtralnosti ter preoblikovati način zbiranja in porabe finančnih virov za dosego zastavljenih ciljev«.
Hrastničanom in Hrastničankam čestitamo za pogum in odločnost, da so projekt izpeljali do konca, civilni družbi pa hvala za vso podporo!
